Bodimo iskreni. Velikokrat se zgodi šok. Šok okolice, šok oseb, ki so nam najbolj blizu.
Gre za to, da se ljudje naučimo delovati preko določenih vzorcev. Pa tudi ran. Enostavno se ljudje navadijo, da pri nekomu lahko prestopajo meje, pri nekaterih absolutno ne. Zakaj je temu tako?
Vsaka oseba oddaja določene vibracije in deluje preko programov. Zavednih in nezavednih. Dokler so to ljubeči programi je vse ok. Če deluje preko programov in vibracije, ki so na podlagi travme..no, takrat je velika verjetnost, da privlači točno take odnose in situacije, ki se prilepijo na to nalepko.
Potem se oseba sprašuje, zakaj se mu nekaj konstantno dogaja. In zato velikokrat tradicionalne vede odgovarjajo, da pogledamo navznoter.
Ko pogledamo navznoter, v vzorce, navade, bolečine, ki so senčne in se z njimi soočimo, pa tudi sprejmemo kot del življenjske poti..potem se lahko začne zdravljenje.
In čeprav to ni vedno najbolj lahko, nas na tej poti čakajo darila. Nenadoma se okolica začne odzivati drugače.
Na primer:
Če žariš ljubezen, privlačiš ljubezen. Oziroma je tak tvoj pogled. Ali še bolje, se vse, kar ni ljubezen, samo od sebe odmakne ali pa se iskreno odmaknemo kar mi. Enostavno se ne more druga vibracija prilepiti na nalepko, ki žari močneje.
Če se spoštuješ, žanješ spoštovanje. Oziroma znaš postaviti meje, ki se jo ne premakne zlahka. Se znaš postaviti zase. In tako ponovno odpadejo vsi tisti, ki ne spoštujejo v prvi vrsti sebe in vsekakor tudi ne drugih. Verjemite, da imajo tak vzorec pri večini ljudi.
Ko rečeš svoji dharmi ( življenjskemu poslanstvu ) ja, se zgodi en tak čudežni proces. Odprejo se ti poti, ki si jih prej nisi mogel zamisliti. Spoznaš ljudi in znanja, ki te podpirajo na tvoji poti. Enostavno čutiš podporo. Tvoje misli, besede in dejanja začnejo vibrirati s tvojim življenjem in tem poslanstvom.
Ali to pomeni, da moraš nujno "zamenjati" prijatelje, lokacijo, dom, partnerja? Ni nujno, važno je le ali še vedno vibrirajo s tabo. In če je to energija ljubezni, potem ni strahu. Vse ostalo pa je morda prav, da odpade?
In naj dodam še tole misel: Jesensko listje ne odpade, ampak leti. Vzame si čas in in zaupa vetru, da jih odpelje v pravo smer. In to je tudi možnost, da se vedno znova in znova dvignejo.
Čas je, da poletimo. Zaživimo sebe. V ljubezni in zaupanju, da nas življenje popelje v srčno smer.