Kaj pa, če je ta trenutek najboljši trenutek, ki obstaja? Vse, kar doživiš v njem, ustvarjaš v tem trenutku predvsem ti sam/-a, čeprav se ti morda zdi nemogoče.
Morda ti ta univerzalna resnica ni všeč, vendar sporoča dobro novico, kajti moč spremembe je v tebi, le naučiti se jo rabiš uporabljati. Si se kdaj vprašal/-a:
· Zakaj se počutim tako, kot se počutim?
· Zakaj v tem stanju počnem to, kar počnem?
· Kaj s tem ustvarjam?
· Je to skladno s tem, kar si želim?
· Če ni, zakaj potem izbiram to izkušnjo?
· Kako lahko drugače?
Svoboda izbire je dana kot univerzalna pravica, žal pa je pogosto dostopna le tistim, ki se osvobodijo kazanja s prstom na druge in sami zase, za svoje izbire oz. prepuščanje teh drugim prevzamejo polno odgovornost.
Če ljudje krivimo za svoje stanje druge ljudi oz. okoliščine, v katerih smo, smo že razdali svojo moč in se zato posledično počutimo nemočni. Morda je iskanje krivca tudi zate lahko povsem odvečno opravilo. Če mene vprašate, je vsak odrasel človek sam odgovoren za svoje izbire. Ko se tega zavemo, lahko prevzamemo svojo moč in izberemo drugače.
Preteklost je za tabo, prihodnosti še ni, jo pa soustvarjamo skupaj v tem trenutku. Sedanji trenutek je zato tisti, v katerem lahko izbereš bolje zase, za svoje bližnje, za planet Zemljo.
Ne išči rešitelja v drugih, postani sam svoj rešitelj in kreator. Prvi korak je odločitev, drugi korak je odkriti in razviti tisti del tebe, ki v tebi ustvarja to izkušnjo, ki je ne želiš živeti, kot tretja se pojavi šele kreacija želenega. Če takoj preskočiš na tretji korak, boš potreboval/-a za spremembo obilo volje in energije. Morda zato nekateri izkušajo, da je spreminjanje težko in počasno.
Vsak zmore, če le hoče. Je pa res, da ni vedno udobno, da zahteva nekaj tvojega časa in energije. Sama temu pravim predanost temu, da opraviš svojo pot. Pogosto bolj kot kazanje s prstom pomaga soočanje s svojo senco. Če si iskren in želiš pogledati svoji resnici v oči, lahko izračunaš, koliko časa in energije si do zdaj porabil/-a za svoje obstoječe stanje.
Ljubiti sebe pomeni ljubiti sebe kot celoto, tudi svoje senčne dele. Kar pomeni, da jih ne odrivaš več v temo, ampak jih povabiš na svetlobo, sprejmeš, razumeš in razviješ v to, kar ti resnično si.
Kot odrasla oseba to zmoreš. To je lahko tudi tvoja notranja pot do popolnosti, ki jo lahko ustvariš v sebi že tu in zdaj. Zunanji dogodki, ki sledijo, to le utrdijo in potrdijo skozi lastno izkušnjo. Zato je 'en gram' prakse več kot njegov tisočkratnik teorije in teorija potrdi svojo vrednost šele, ko jo spravimo v prakso.