Kaj je strah in zakaj nastane?

Strahovi so produkt našega ega in nastanejo z namenom preizkušanja nas samih. Torej ali smo sposobni preseči preizkušnjo in ob tem v celoti porušiti svoj ego. Ob tem je pomembno tudi, koliko smo sposobni biti v trenutku sedaj in zares zaupati v načrte naše duše ter koliko smo se sposobni predati brezpogojnemu zaupanju sebi in vesoljni energiji.

Strahovi so naša najmočnejša preizkušnja in naši najtišji ubijalci

A na srečo je tako, da so pravzaprav strahovi ničelni, če se zavemo, da šteje edinole trenutek zdaj. Strah je vezan na dogodke v prihodnosti, mi pa bivamo v trenutku zdaj. Torej teoretično strah nima pomena in je popolnoma nepotreben. Zavedam pa se, da je to zavedanje kar težko preseči. Zato, dragi moji bralci, vam svetujem, da se pogovorite s svojim egom in mu na najboljši možni način poskušate dopovedati, da se odpovedujete vsemu njegovemu strašenju, saj ga v trenutku sedaj, v katerem živite, preprosto ne potrebujete.

Fizično se strahovi običajno kažejo na področju trebuha, pri meni skozi napet trebuh. Večinoma gre za nepojasnjeno bolečino, ki velikokrat nima neke zdravstvene potrditve. Sama sem v preteklosti stalno opažala težave v trebuhu, poslana sem bila celo na zdravniške preiskave, a mi niso ničesar odkrili, zato sem dobila še dodatno potrditev, da je naše fizično in mentalno zdravje še kako povezano. Skozi meditacijo sem intenzivno začela spoznavati dejstvo, da moja fizična raven samo odraža mojo notranjost, ki je bila v preteklosti zelo prestrašena, saj v nobenem primeru nisem bila sposobna biti in delovati samo v trenutku zdaj. Velikokrat sem, še posebej med meditacijo, opažala izredno napet trebuh, kar je pomenilo prisotnost strahov in dvomov. V zadnjem času pa sem stopila korak dlje in opazila spremembo v moji notranjosti, ki se je zelo umirila, posledično sem zaznala tudi spremembe v mojem trebuhu, saj napetosti ne opažam več.

Torej pomirila sem se s trenutkom sedaj in z vsemi situacijami takimi, kot so, posledično pa se je pomirilo tudi moje fizično stanje. Pot do tega občutka je bila kar dolga in intenzivna, še vedno jo utrjujem, a ob tem še enkrat poudarjam, da je vredno.

Občutiti trenutek zdaj ter zaupati, je blagodejno

Ko ne veš, kako se bodo stvari izšle, pa preprosto zaupaš, da se bodo. Do tega so vodili trnova pot, ure meditacij ter povezovanje s seboj, a pomirjenost je v meni. Naj ne pozabim omeniti, da sem neskončno hvaležna zanjo.

Dragi moji bralci, kot ste lahko prebrali, vam ne obljubljam čudežne tabletke, ampak delo na dolgi rok, hkrati pa ob tem želim pokazati, da spremembe so možne, če si jih dovolj želimo in če smo zanje pripravljeni kaj spremeniti.