Skozi svojo devet letno obdobje poučevanja Reikija, sem se v stiku z ljudmi srečala že z kar nekaj dvomi, pomisleki, strahovi okrog energij iz njihove strani, pa seveda prav tako velikimi uspehi fizičnih ozdravitev ali dviga osebnega življenja na bolj izpolnjujočo raven. V kolikor se mi zdi povsem običajno in celo zdravo, da se nam ob spoznavanju z nečim novim porajajo dvomi in da potrebujemo morda lastne potrditve in izkušnje, da izgradimo zaupanje v karkoli, pa opažam, da okrog Reikija kroži veliko neresnic in dogm, ki pogosto nimajo druge osnove kot strah in nerazumevanje tega, kaj Reiki sploh je, kako deluje in kaj prinaša.
Reiki je ime za energetsko tehniko, ki izhaja iz Japonske, prisotno po celem svetu, v Sloveniji približno 25 let. Tehnika ponuja način uporabe in umerjanja Univerzalne energije , kateri sama rada rečem tudi Življenjska energija. Samo ime »Reiki« sestoji iz besede »REI«, kar pomeni »univerzalen« in »KI« kar pomeni »energija«. Reiki je torej ime tako za tehniko, kot energijo samo.
Univerzalna življenska energija je vseprisotna, tako v nas, kot izven nas. V svojih osnovnih gradnikih vsi pridemo do tega, da smo sestavljeni iz določenih elementov in energetskih vezi, ki jih povezujejo.
Kakorkoli to energijo že imenujemo (Reiki, Prana, Chi, Bioenergija itd) je univerzalna življenjska energija samo ena- tista, ki vse napaja. Laično rečeno torej ni mogoče , da ne bi bili v stiku z energijami, saj smo njihov del. Ko se oseba nauči povezovanja in uporabe te energije, samo zavestno sodeluje pri procesu, ki je že prisoten. Ko torej zavestno, kot prevodniki prevajamo skozi sebe več Življenske energije, kot smo jo prej, to čisti naš energetski sistem (čakre) in postopoma dviga vibracijo vsem telesom, kar ima za posledico pospešen osebni razvoj, »ozdravitev« fizičnih težav, nasplošno več energije, več pozitivnosti itd.
Skozi desetletja uporabe in ob tem različnih izkušenjah ljudi (in morda različno dobri ali slabi podpore s strani njihovih učiteljev) pa se je Reikija prijelo kar nekaj dogem, za katere bi rada podala svoje razumevanje.
Reikija se je prijelo kar nekaj dogem
Dogma št. 1: »Reiki lahko škodi«
Kot že rečeno, je Reiki Univerzalna življenjska energija, ki jo naša telesa že poznajo, kar postane novo, ko se oseba odloči za zavestno povezovanje z njo, je edino to, da je je sedaj več in s tem prinaša višanje vibracije teles (fizičnega, čustvenega, mentalnega, duhovnega, ...) kar najprej rezultira v čiščenje nizkih vibracij, preden se pokaže napredek.
Čiščenje je včasih lahko tudi nekoliko neprijetno. Brez tega, da se odstrani in spremeni kaj starega, težko naredimo prostor za novo in »ko pometamo, se ponavadi dviga prah«. Reiki izpodriva nizke vibracije, negativnosti, ki so že bile v nas (zaradi načina življenja, tlačenja svojih čustev in sebe nasploh, negativnih vplivov iz okolja in itd.) in teži k vzpostavitvi ravnovesja. Sama to vidim kot priložnost, saj mi s tem pomaga na moji poti rasti delati korake naprej in se znebiti blokad, ki bi mi na dolgi rok verjetno še precej bolj škodovale.
Reiki je samo energija, energija visoke vibracije in kot taka ne more škoditi, vendar nosi svoj del procesa, s katerim se pa morda kdo tudi ne želi soočiti in se lažje prijazni z idejo, da mu Reiki škodi in ga preprosto opusti.
Dogma št. 2: »Če greš na Reiki tečaj, se ti sesuje življenje in odnosi«
Ko nekdo stopi na pot osebne rasti, ta pogosto prinaša spremembe, ki so pa lahko take ali drugačne. Marsikomu je Reiki prva izmed tehnik na ti poti, zato so včasih iskali vzroke za spremembe pri ljudjeh v njem.
Vzrok pa je vedno v tem, da je bilo nezadovoljstvo, nezdravo postavljene stvari, neizpolnjenost prisotna že prej; zatem so ljudje samo pogosto šele dobili moč in energijo za spremembe, bolj jasno videli, kaj si sploh zares želijo in postopno začeli delati korake v to smer. Marsikdo preko umirjenosti s sabo, ki jo s časom doseže, odnose z drugimi tudi poglobi.
Dogma št. 3: » Če začneš izvajati Reiki, »odtavaš 3 m nad zemljo «
Neprizemljenost sama vidim kot nekaj, kar se lahko zgodi ob izvajanju katerikoli tehnike in je tako ne povezujem s tehniko kot tako, temveč s stanjem osebe, ki jo izvaja. Osebno »tavanje nad zemljo« razumem kot beg pred realnim svetom, težavami, ki so na osebni ravni morda prisotne, nepripravljenost soočiti se s sabo in stvarmi takimi kot so.
Lažje je odtavati v »duhovnost« kot biti duhoven v vsakdanjem življenju.
In beg je vedno izbira, četudi nezavedna...prav tako kot je izbira prizemljeno delo na sebi (zame to pomeni na reševanju stvari, ki nam trenutno v življenju ne tečejo kot bi si želeli).
Dogma št. 4: » Če delaš Reiki drugim, zboliš sam, povlečeš nase stvari«
Če tehniko Reikija izvajamo pravilno in se nanjo odpiramo kot prevodniki ter naprej drugim prevajamo samo univerzalno energijo , ne vidim razloga, da bi se »izčrpali«, kar bi lahko vodilo v porajanje bolezni oz. zakaj bi nase vlekli kakršnekoli stvari. Celo nasprostno- oba se polnita s pozitivno energijo.
Pogosto pa ljudje preko jasnočustnosti (ena izmed zunajčutnih sposobnosti zaznavanja) zaznajo bolečino drugega, se prestrašijo ter se začnejo ukvarjati z njo. Tako postane vsaj za nekaj časa res tudi njihov problem, vsaj mentalni (um pa nam seveda narekuje, kaj je za nas »res » in kaj ne) zato lahko za nekaj časa poustvarijo simptome, kar pa še ne pomeni, da prevzamejo bolezen. Bolezensko stanje sama vidim kot osebni proces, za katerega se lahko vzoki (pogosto čustveno-mentalni) nabirajo tudi več desetletij in se šele na koncu pokažejo na telesni ravni kot bolezen. Zakaj torej zbolijo tudi ljudje, ki zdravijo druge/pomagajo drugim? Ker ob tem morda pozabljajo nase, se niso naučili poskrbeti tudi zase, pregorijo, kar se lahko zgodi v vsakem poklicu ali pa je bolezen preprosto del njihovega učenja in bi jo dobili ne glede na to, kar počnejo.
Na Reiki tečajih se vedno naučimo tudi kako zaščititi sebe, zato res ne vidim razloga, zakaj bi se to zgodilo/dogajalo.
Ko smo v stiku z ljudmi, do prenašanja energij prihaja neprestano- večinoma nezavedno. V primerih, ko kdo doživlja, da se kaj »nalepi na nas« pa sem sama mnenja, da je bolj učinkovito naprej preveriti na kaj mojega se je nalepilo, če se je (saj če ne bi imelo osnove, ne bi bilo lepila) kot iskati krivdo v drugih. Če ni bilo našega lepila pomeni, da lahko stvar brez težav spustimo in torej ni problema. V kolikor je pritisnilo na naše »osebne gumbe«, pa imamo sedaj priložnost to razrešiti in se tega osvoboditi.
Dogma št. 5: »Pazi se teh energij, so hudičevo delo«
Reiki je v osnovi poganska tehnika in kot taka ni povezana z nobeno religijo ali verjetjem. Ravno zaradi tega je bila iz strani nekaterih prevladujočih religij označena kot »ne naša« in torej slaba. Izvor Reikija je enako ne/jasen kot izvor Življenja samega (torej, nobena religija si ni v njem edina in tudi fizika dobiva vedno nove ideje o tem odkod prav zares vse izvira) zato ni res, da zagovarja nekega »drugega Boga«. V njem se naslanjamo na Izvor Življenja, ki ga pa vsak posazmenik lahko povsem subjektivno obarva s tem v kar sam verjame (in to je torej lahko vse od Univerzuma, Enotnega polja, Sonca...do Boga v katerikoli obliki).
Dogma št. 6: »Sprejeti Reiki iniciacijo pomeni sprejeti drugo religijo/vero. Reiki je sekta«
Kot že napisano, Reiki ni povezan z nobeno religijo. Tehniko je ponovno podal v uporabo g. Mikao Usui (približno leta 1900), ki je izhajal iz budističenga okolja, vendar ne podaja nobenih budističnih naukov, niti ne zahteva strogosti, niti verjetja v česarkoli. Je samo tehnika uporabe univerzalne energije in izvor te energije je iz mojega vidika in razumevanja dvignjen nad meje religij, zato ne oporeka nobenih izmed njih. Prav tako ni sekta, saj sekta pomeni zaprto skupino ljudi, ki živi po svojih pravilih, pogosto oporeka »main stream« sistemu itd. Z vadbo Reikija ni povezano nič od tega. Vsak posameznik je popolnoma svoboden v tem, kaj bo z njim naredil- ga izvajal ali pač opustil.
Iniciacija v Reiki pa iz mojih izkušenj v bistvu predstavlja predvsem odprtje energetska kanala čaker v večji meri kot je bil pred tem, da lahko hitreje prevajamo več Življenjske energije kar nam pomaga vzpostavljati ravnovesje (na psihi, fizičnem telesu...) in tako torej tudi ni povezana z nobenim verskim obredom.
Dogma št. 7: » Če koga iniciraš v Reiki, povlečeš nase njihovo karmo«
Poznavanje zakona karme kot takega direktno nasprotuje ti izjavi. Karma je zakon akcije-reakcije. Vseskozi se ustvarja s tem, ko se vežem na določene stvari, ljudi, dogodke itd. in je osebna. Karmo razumem kot pot učenja, ki ga kot duša hodimo in ko presežemo ta zakon, smo zagotovo najmanj razsvetljeni (duhovno osvobojeni). Če bi torej ob iniciaciji prevzela vašo karmo, bi se bili tisti trenutek razsvetlili in vaša zavest bi postala osvobojena za vedno..v vseh skoraj 1000 iniciacijah, kolikor jih imam že za sabo, se to ni zgodilo še niti enkrat.
Dogma št. 8: »Reikija ne more delati vsak, je samo za »posebne« ljudi.«
Reiki ni rezerviran za neke "posebne ljudi", vsi ga že imamo v sebi, drugače ne bi bili živi. S pomočjo tehnike se tako naučimo to energijo uporabljati za svoje namene in si z njo postopno (nežno in varno) višamo kvalileto življenja. Gre za tehniko, ki se je lahko nauči vsak in je precej preprosta. Kako dobri in učinkoviti smo pri prevajanju Življenske energije, pa je res odvisno od naše odprtosti in ta se razlikuje od človeka do človeka. Načeloma je tako, da več blokad kot nosimo v svojih telesih, slabši prevodniki smo, vendar je točno to po mojem mnenju tudi namen te tehnike- odstranjevati blokade, vzpostavljati ravnovesje na višji ravni in tako biti spodobni prevajati vedno več življenske energije. Odprtost se tako skozi delo postopno veča, ne glede na to, na kateri ravni začnemo.
Dogma št. 9:« Reiki je stara energija, sedaj prihajajo nove, ki so hitrejše in bolj učinkovite
Ne razumem pojmovanja »starih in novih energij« saj Življenjska energija preprosto samo je. Čeprav se pristopi oz. načini dela z njo lahko spreminjajo, je stopnja učinkovistosti zame še vedno precej pogojena s tistim, ki jo dela. Osebni napredek je iz moje izkušnje vedno proces, ki zahteva vztrajnost v kolikor si želimo zares globjih, korenitih sprememb v vsakdanjem življenju, ne samo na nivoju uma. Hitro prepogosto pomeni površinsko. Reiki je res relativno nežna tehnika, ne more zaobiti naših notranjih obrambnih mehanizmov (kot večina tehnik ne) zate gre proces v skladu z našim ritmom, katerega hitrost določamo sami. Tudi tehnika meditacija je s človekom prisotna že nešteto stoletij, pa zato nič manj ne deluje. Če jo seveda izvajamo.
Dogma št. 10: »Reiki je čudež.«
Ne, Reiki ni čudež, Reiki je prej orodje, ki je v naših rokah in od nas samih je tudi odvisno, koliko bomo od njega prav zares imeli, tako kot od vsake druge tehnike (metode). Z njim si lahko pomagamo pri res različnih težavah, vendar vedno do tiste mere, do katere smo sami pripravljeni. Lahko se zgodijo tudi navidez čudežne spremembe, ozdravitve, vendar sama to še vedno doživljam kot napredek osebe, ki se je za to angažirala, se bila verjetno pripravljena soočiti tudi z vzroki za težave in jih preseči. Pri globjih težavah in resnih boleznih je Reiki morda tudi premalo (rak, depresija itd.). Čeprav lahko veliko doprinese, je v takih primerih pametno začeti delati na sebi širše in združevati več tehnik, saj je tudi težava kompleksnejša in jo težje presežemo sami. Za resen napredek je včasih potrebno več let kakovostne psihoterapije, sprememba prehrane, načina življenja nasploh itd. Čakati na čudež ne pomaga zares, z našo aktivnostjo pa lahko dosežemo marsikaterega.
Reiki je torej samo energija in samo ena izmed tehnik s katerimi si lahko pomagamo izboljšati sebe in kvaliteto svojega življenja, nivo svoje osebne energije, splošno zdravje in počutje. V skladu z našo svobodno voljo in pripravljenostjo, če tako izberemo ali pač ne, če je ne. In tudi ne glede na vse dogme, ostaja vedno samo to kar je, če jo le želimo kot tako tudi videti.
inspiracije