Ko se je pred nekaj leti ena izmed mojih strank spoznala s procesom celovitenja, močno tehniko zdravljenja travme, s katero sem začela delati, je bila prepričana, da je to prava tehnika zanjo. Verjela je, da je to pravo orodje, ki ji bo pomagalo pozdraviti njeno travmo iz otroštva in jo osvobodilo za življenje. Bila je izjemno navdušena. In jaz sem bila, kot njena rešiteljica, popolnoma vznemirjena!
Kakorkoli, to se NI zgodilo. Imeli sva izjemno in globoko terapijo, ki je trajala več ur. Po njej se je počutila veliko bolje. AMPAK njeno življenje se ni takoj in avtomatično spremenilo. Zaradi tega se je počutila slabo (in jaz tudi). Izgubila je upanje in padla še globlje v depresijo ter se krivila: “Nekaj mora biti grozno narobe z mano, če ta močna zdravilna bomba ni delovala zame”.
Jaz bi to seveda lahko preprečila. Kako? Namesto da bi se obupano trudila, da bi se ona takoj počutila bolje, ji obljubljala čudeže z enim potovanjem do travme, bi morala biti bolj osredotočena na podajanje zelo potrebnih informacij o tem, kaj je zares potrebno za razrešitev kompleksne travme.
Čas NE POZDRAVI naših ran – kompleksna travma potrebuje ČAS in TRDO DELO, da se pozdravi.
In ni pomembno, kako močan in čudovit je proces celovitenja in kako učinkovite so druge tehnike zdravljenja travme, tehnike in procesi NIKOLI ne morejo delovati kot hitro popravilo.
Kaj je KOMPLEKSNA TRAVMA?
Ena izmed vodilnih strokovnjakinj na področju travmatologije Judith Herman definira kompleksno travmo kot “obstoj kompleksne oblike posttravmatične motnje pri osebah, ki so preživele podaljšano, ponavljajočo se travmo.”
Kompleksna travma ni samo en grozen dogodek – je grozno ŽIVLJENJE.
Kompleksna travma vključuje številčne, ponavljajoče se, kronične medčloveške stresorje, kjer je bila oseba skozi leta in v razvojno najranljivejšem obdobju ponavljajoče se in kronično ranjena od drugih oseb, običajno od svojih skrbnikov.
Tisti, ki naj bi skrbeli za varnost in dobro počutje otroka, so bili tisti, ki so ga ranili, znova in znova …
Kako naj se otrok poveže s starši, ki ga kronično ranijo?
Predstavljajte si majhnega otroka med njegovo najbolj ranljivo in dragoceno fazo otroštva, ki se namesto razvijanja, rasti in učenja v ljubečem, skrbnem in varnem okolju – utaplja v travmi. Otrokova podoba samega sebe je spodkopana od rojstva in on ali ona je prisiljena v spopad z vsem tem popolnoma sama.
Otroci, ki so odrasli s kompleksno travmo, nosijo ogromne količine toksičnega sramu in krivde znotraj sebe in verjamejo, da so kot otroci in človeška bitja v svojem bistvu slabi. Stvar ni v tem, da včasih storijo napačno stvar – večino časa čutijo, da so napačni oni sami.
Najhujše pri kronični in konstantni travmi za otroka ni resnost stalne zlorabe, ampak zavedanje, da nimajo izhoda, da so z njo obtičali za vedno. Nikoli jim ne uspe priti do mirnega, ljubečega in varnega kraja, kjer bi morda lahko (ponovno) pridobili nekaj čustvene stabilnosti.
Prav tako niso nikoli prejeli potrditve za bolečino, ki jo doživljajo – namesto tega so bili kaznovani in zasramovani za čutenje in sproščanje svojih negativnih čustev.
Znotraj kompleksne travme imajo lahko ljudje plasti travme – vojni veterani pogosto ne trpijo le za posttravmatskim stresom, resni travmi so bili izpostavljeni že v otroštvu (npr. odraščanje z nasilnim očetom alkoholikom v nasilnem domu), zato so bili travmatizirani velikokrat skozi različna obdobja v življenju.
Vse, kar ni enkraten travmatičen dogodek (kot na primer avtomobilska nesreča, streljanje & ulično nasilje in incidenti, nesreče v vojni), je kompleksna travma.
To je lahko fizično, čustveno ali spolno nasilje, čustveno zanemarjanje, zapustitev, ločitev, prevara ali zavrnitev v otroštvu.
Posvojenim otrokom in sirotam je skupno to, da imajo kompleksno (razvojno) travmo.
Simptomi kompleksne travme so lahko: občutki nemoči, nizka samozavest, sram, krivda, depresija, anksioznost, panični napadi, nespečnost, potlačena čustva, težave v odnosih in podobno …
Simptomi, ki vplivajo na naš celoten pogled na svet, na sposobnost, da se počutimo VARNE (fizično IN čustveno), negotove, zasvojene z odnosi, stalno žalostjo, kompleksi ter konstantno bolečino in trpljenjem – v največji meri izhajajo iz naše prve izkušnje in razvojne travme ter imajo močan psihološki vpliv na možgane, nadledvično žlezo in podobno. Ti ljudje potrebujejo razrešitev in zdravljenje.
Nove stranke me pogosto vprašajo, koliko terapij potrebujejo, preden bodo lahko opazile spremembe v svojem življenju.
V odgovoru na to vprašanje pogosto primerjam terapije z obiski telovadnice.
Ali lahko nekdo pridobi trebušne mišice v enem obisku fitnesa? Seveda ne.
Še vedno se spomnim sebe, ko sem vložila 10 mesecev svojega časa in več kot 5.000 evrov v zdravljenje z enim izmed mojih terapevtov v času, ko sem najbolj trpela.
Obupno sem si želela živeti in se pozdraviti.
Spomnim se, da sem svojemu terapevtu rekla: “Ni pomembno, koliko časa bo trajalo, prišla bom vsak teden in naredila potrebno domačo nalogo. Naredila bom vse, kar je potrebno – ni pomembno, koliko časa bo trajalo in koliko bo stalo.”
Bila sem zelo mlada in ZELO odločena, da se pozdravim. Ko pogledam nazaj, NIKOLI ne obžalujem časa in denarja, ki sem ga vložila v zdravljenje, saj se počutim popolnoma druga oseba zaradi te terapije in vsega dela, ki sem ga v to vložila. Danes LJUBIM svoje življenje in ga vidim kot darilo.
Možno je pozdraviti preteklo kompleksno travmo, ampak to zahteva resen in predan odnos ter redne terapije s pravo osebo.
Prvi korak v procesu zdravljenja je poiskati pravi način zdravljenja
Raziščite možnosti, ki so vam na voljo.
Berite.
Glejte.
Poslušajte.
ČUTITE, kaj je prav za vas.
Zapomnite si – nihče ne ve tako zelo, kaj je dobro za vas, kot vi sami.
Začutite in poslušajte sporočilo svoje intuicije.
Ko boste našli pravi način za svoje zdravljenje, je čas za iskanje osebe, ki najbolj resonira z vami. Nekomu, za katerega ČUTITE, da mu lahko zaupate.
Prosim, ne bodite strogi do sebe in ne pričakujte, da boste svojo travmo pozdravili sami – čutite, kako travmatizirajoče je že samo pričakovanje tega!
Imejte v mislih, da je delo s travmo zelo občutljivo in izjemno ranljivo delo z našimi čustvi, kjer je uglašenost med terapevtom in stranko KLJUČNEGA POMENA – sledite svojemu srcu, ko izbirate svojega terapevta.
Zapomnite si, da se večina naših strank ne hvali z nami zato, ker smo najboljši, ampak ker smo najboljši zanje v danem trenutku.
Ne nazadnje – zavežite se sebi in trdemu delu na sebi za najmanj 6 mesecev z rednimi terapijami s svojim terapevtom.
In namesto da analizirate sebe in svoje življenje ter iščete spremembe po vsaki terapiji, se osredotočite na svojo domačo nalogo med terapijami – zaupajte in dopustite integraciji po vsaki terapiji, da opravi svoje zdravljenje.
Vsak dan pišite dnevnik o tem, kaj čutite, in po 6 mesecih ponovno preberite svoje prve zapise. Lahko vam obljubim, da boste opazili razliko že v samem načinu, kako opisujete svoja čustva!
Spodnje je zapisala ena izmed mojih strank po 6 mesecih najinega rednega dela:
“… Še zdaleč se ne bojim biti več čustvena, kot sem se, preden sem te spoznala. Ne bojim se biti jaz in bolj kot kdaj prej sem navdušena nad življenjem in prihodnostjo. Vidim dobro v življenju in sem hvaležna za toliko stvari. Ne vem, če se spomniš, na eni izmed najinih terapij si mi govorila, kako krasno je življenje in kako hvaležna si, da si živa. Jaz pa sem mislila samo na to, kako zelo jaz sama ne mislim tega. Pravzaprav sem mislila ravno nasprotno. In zdaj razumem, kako si se počutila, ko si mi pripovedovala vse te stvari. In vem, da si ti velik razlog, da tudi jaz zdaj čutim tako. Cenim vse, kar si naredila, in vse, kar še počneš.”
Nehajmo pričakovati, da bomo pozdravili svojo kompleksno travmo čez noč. Namesto tega raje ljubimo in negujmo svoje rane, ki tako obupano čakajo na našo pozornost, sprejemanje, potrditev, naše potrpljenje, ljubezen in ozdravitev.
inspiracije