Nekega dne sem se povzpel na goro, kjer sem srečal puščavnico, ki je meditirala, in jo vprašal:
“Kaj delaš v tolikšni samoti?”, na kar je odgovorila: “Imam veliko dela.”
“In kako imaš lahko toliko dela? Tukaj ne vidim ničesar okoli tebe…”
“Izuriti moram dva sokola in dva orla, umiriti dva zajca, disciplinirati kačo, motivirati osla in ukrotiti leva.”
“In kje so, da jih ne vidim?”
“V sebi jih imam.
Sokola lovita vse, kar jima pride naproti, dobro ali slabo, moram ju naučiti, da se osredotočata le na dobre stvari. Sokola sta moje oči.
Orla s kremplji včasih ustvarjata, včasih uničujeta, moram ju naučiti, da ustvarjata. Orla sta moje roke.
Zajca hočeta iti, kamor želijta, in se izogibati težkim situacijam, moram ju naučiti, da sta mirna, tudi če pride do neprijetnosti. Zajca sta moje noge.
Osel je vedno utrujen, trmast je, večkrat noče nositi svojega bremena. Osel je moje telo.
Najtežje je ukrotiti kačo.
Čeprav je zaprta v močno kletko, je vedno pripravljena ugrizniti in zastrupiti vsakogar v bližini. Moram jo disciplinirati. Kača je moj jezik.
Imam tudi leva. Oh, kako ponosen, nečimrn je, misli, da je kralj. Moram ga ukrotiti. To je moj ego.”
“Imam veliko dela. In ti, kaj je tvoje delo?”
inspiracije