Kaj bom v prihodnosti?

Hormonsko neravnovesje mi pri občutku izgubljenost prav gotovo ne pomaga...

Hormonsko neravnovesje pri tem gotovo ne pomaga. Če primerjam svoje doživljanje v času, ko imam ovulacijo in v času, ko je nimam, je dobesedno kot dan in noč. Ko je ovulacija, začutim in doživim različne barve, ki obstajajo v tem svetu in ko ni ovulacije, je kot da bi živela v megli in v eni sivini, v kateri niti sonce ne pride čez. In takrat kadar sem v tej megli se hitreje izgubim.

Izgubim svoj kompas, svoj zemljevid, pozabim na svoj smisel, na svoje poslanstvo, pozabim uživati in si dovoliti samo biti. Vse postane pogojeno.

Ko bom naredila to in to, si lahko privoščim to in to. Ko bom poskrbela zase, da bom ”pridna” z hrano, gibanjem in zdravim življenjskim slogom, šele potem se mi bo cikel uredil in nato bom šele lahko se sprostila in uživala v barvah.

Pa sem ugotovila, da ni čisto tako. Da se ta čas sivine in megle podaljšuje, ko želim biti ”pridna”. 

Kaj pa če vse to ni najboljše zame? Da me vse to spravlja le v dodaten stres in me odreže od same sebe še globlje?

Kaj storim, ko se izgubim v tej megli polni vprašanj?

Najprej sem si dovolila in sprejela, da sem v tej megli, spet.

Čeprav je bil to zelo težek korak in je zame vedno najtežji. Sprejeti to, da sem kjer sem in da se počutim tako kot se. Ko enkrat uspem sprejeti, se lahko sprostim in potopim v ta občutek, ki ga doživljam.

Ne more biti vedno sončno, čeprav si tega želim, ker se bojim kaj bo naplavilo, ko bo enkrat preveč dežja. Ali pa se bojim v kaj se bom spotaknila, ko bo enkrat preveč megle.

Ampak prišla sem do spoznanja, da je tudi to lahko lepo, če že potrebujemo definirati na lepo in grdo. Ko enkrat sprejmem, da sem v megli in da ja, ne vem kdaj in kam se bom, če se sploh bom, spotaknila, prevrnila, padla, skotalila. Potem postane megla bolj prijetna. Bolj znosna. Manj strašna.

Nato si podam dovoljenje, da je okej, da sem tukaj kjer sem.

Nato si dam dovoljenje, da ni potrebe po iskanju sonca, ampak da uživam v trenutku tukaj in sedaj.

In spet to je taaako zelo težko! Zelo hitro grem v razmišljanje kaj bo v prihodnosti, kaj bom storila, ko bo konec službe, ko ne bom več imela rednih prihodkov?

Lahko so čisto kratka razmišljanja v prihodnosti, v smislu, sedim in razmišljam kako bom dala ‘cunje’ prat, na koliko jih bom dala, kako si bom skuhala kosilo, kaj bom jedla, kdaj bom jedla, kako bom pospravila stanovanje, kako bom napisala en članek in lalalalal. In spet, ko zaidem v to razmišljanje si poskusim povedati, da je vse vredu. Tudi to je del procesa, da se naučim biti tukaj in sedaj. Seveda ne morem biti prisotna s svojimi občutki, če sem pa navajena vedno bežati, bodisi v prihodnost bodisi v preteklost.

Kako prakticirati, da postanemo bolj prisotni?

Ko sem spoznala Anjo, psihoterapevtko in mojstrico čuječnosti, me je spomnila kaj lahko vse naredim, da postanem bolj prisotna. Bolj čuječa. Bolj v stiku s seboj. Ko postanem prisotna se dam v takojšni stik s seboj.

Začutim sebe, svoje telo. Svojo maternico in končno je prostor, da slišim svojo intuicijo.

Sem še daleč od tega, da bi lahko rekla, da mi vedno uspeva. Ker mi ne, ampak nič zato. Je proces, je vaja, je življenje, je igra, je izbira da vedno znova lahko poskusim še enkrat.

Kako do tega?

V okviru programa mističnost ženskega ciklusa, bo en sklop Čuječnost in menstrualni ciklus v katerem bomo trenirale čuječnost in spoznavale globine menstrualnega ciklusa.

Gre za delo z že dobro ustaljenimi miselnimi, čustvenimi, vedenjskimi vzorci, zaradi česar je potrebnega veliko truda in vztrajnosti. Rezultati bodo morda vidni šele kasneje po koncu srečanj. Predstavljaj si, da je to na nek način podobno vrtnarjenju. Pripravimo tla, zasejemo seme, zagotovimo zadostno količino vode in nege, potem pa potrpežljivo čakamo na rezultat.

Kje nam lahko čuječnost pomaga?

• Težave s spanjem
• Se ne moremo umiriti in zbrati med učenjem,
• Za umiriti izpade jeze
• Umiriti čustveno nevihto
• Ne odreagirati na vsako situacijo in potem se zaplesti v premlevanje svojega odziva, ker si takrat zares nismo želeli tega storiti
• Premlevanje o svoji prihodnosti: kaj bo če ne dobim te službe,
  ko sem v situaciji samo premlevamo in panično razmišljamo in ne vidimo rešitve
• Se nam zgodi nekaj neprijetnega, slabega, nas je sram in odrivamo stran pogovor in ljudi
• Večkrat zakričim na otroka, partnerja, prijatelje, se ne morem zadržati, kasneje mi je žal
• Nenehna skrb za druge me izčrpava, ne znam si vzeti premora
• Ne slišim svojega telesa, ko mi sporoča, da je čas, da se ustavim
• Izgorelost

Če začutiš te povabim, da skočiš na stran: www.zenskicikel.si/misticnost-zenskega-ciklusa in si prebereš več o sklopu programa.

Besedilo napisale skupaj z Anjo Erjavec.