Si predstavljate življenje, v katerem bi si upali povedati, kar si mislite, se postaviti zase, spregovoriti pred skupino ljudi brez strahu, ki vas paralizira?
Ko sem se lani pripravljala na TEDx govor sem spet podoživela strah in paniko pred zavrnitvijo. Prav hecno je, kako se določene situacije vedno znova in znova vračajo v življenje, da lahko resnično preveriš, kako daleč si z brezpogojnim sprejemanjem sebe.
Sama rada pojem. Od kar vem zase, pojem. V osnovni šoli sem pela na vsaki proslavi, v zboru in/ali solo. Petje je bilo del mene. Dokler ni prišla srednja šola. Tam so me na avdiciji za pevski zbor zavrnili. Nisem dobro sprejela te zavrnitve. Vzela sem jo kot trditev: Nisi dovolj dobra za nas. In sem nehala peti. Za več kot 20 let. Nisem marala govoriti o petju, nisem odprla ust pred ljudmi. Sošolci v srednji šoli, še manj pa prijatelji na faksu niso nikoli vedeli, da je bilo petje ena mojih največjih ljubezni v otroštvu.
Po več kot 20 letih sem za rojstni dan dobila darilni bon za pevsko uro.
Šla sem in spet zapela. Ni mi bilo lahko. Veliko se je nabralo v grlu v več kot 20 letih. Čiščenje je trajalo kar nekaj časa. In ni šlo zlahka. Nisem si zlahka odpustila tega, da nisem bila dovolj dobra. Prav tako nisem hitro dopustila svojemu glasu na plano. Tako kot si nisem dovolila pokazati svetu, kdo res sem za fasado tistega, kar bi po nekih pravilih morala biti. Iz strahu, da bi spet doživela zavrnitev. Zavrnitev, občutek, da ne spadam, da nisem sprejeta, da nisem dovolj dobra. To so moje najšibkejše točke.
Kaj ima občutek lastne vrednosti opraviti z grlom?
Veliko. Če smatrate, da niste dovolj dobri, boste najverjetneje velikokrat tiho, ne boste povedali, kaj si mislite, ne boste se postavili zase, ne boste udarili z roko po mizi, tudi, ko bi bilo treba. Velikokrat boste požrli besede in jih požirali leta in leta. Če ste takšni, ste najbrž pogosto prehlajeni, izgubljate glas, pokašljujete, imate težave z dihanjem. Lahko tudi govorite izredno tiho in ni nenavadno, če se ljudje pogosto zdirajo na vas, da pretiho govorite. Lahko pa ste tudi zelo zelo glasni in ne dovolite ljudem, da vas preglasijo, da vam kar koli dopovejo. Vse to ima opraviti z občutkom lastne vrednosti in njegovim vplivom na vaše grlo.
Kaj imajo skupnega grlo, lastna vredost in petje?
Ste kdaj prosili koga, za katerega veste, da bi moral povedati določenim ljudem kar jim gre, naj zakriči? Če poznate kakšnega takšnega, ga prosite. In se pripravite na presenečenje. Ne morejo zakričati. Iz njihovega grla ne pride niti pisk. Ne morejo. Tako zelo je grlo zablokirano.
Čeprav v resnici ni zablokirano samo grlo. Blokada se zgodi že v trebušni votlini, kjer sta centra dveh pomembnih energetskih središč: druge in tretje čakre. Druga čakra, ki nam govori o odnosih, vrednotah in tretja, ki nam govori o lastni vrednosti, sprejemanju sebe in drugih ter postavljanju mej do ljudi okrog sebe. Zrak na poti do glasilk potuje tudi skozi srčno čakro, ki je energetski center brezpogojne ljubezni v našem telesu, preden pride do grlene in se sprosti v okolico.
Če imamo torej porušeno lastno vrednost, bomo zelo težko sprostili svoj glas, povedali svojo resnico. Tudi zapeli bomo težko. Pri petju (in pri govorjenju) je namreč pretok kisika čez naše telo in pretočnost poti med “trebuhom” – prepono, rebri, pljuči in grlom, ključen. Da pa je ta celotna pot osvobojena, je nujno, da je osvobojena tudi energija, ki v teh čakrah zastaja.
Zakaj meditacija?
Meditacija je oblika sproščanja in posvečanja časa sebi. Postavi nas v sproščeno stanje, ki nam omogoči potovanje po našem notranjem svetu, po sebi, svojih občutkih in programih, brez da bi se obremenjevali s tem, kaj kdo od nas pričakuje. To je čas, ko se lahko najbolj iskreno družimo s seboj.
Petje je oblika izražanja, ki je prisotna v vseh ljudstvih na svetu, kot nekaj zdravilnega. Vsak glas je poseben, vsi znamo peti, vsak človek ima svojo vibracijo glasu, s katero gradi vibracijsko mrežo – svojo lastno, svoje okolice in sveta. Preko petja se sproščamo, izražamo čustva.
Petje in meditacija skupaj nam tako omogočita edinstven vpogled v naše blokade pred izražanjem.
S pomočjo meditacije ozavestimo, vidimo, sprostimo napetosti in blokade grlene čakre in povsod tam, kjer je to potrebno. Pogledamo lahko svoje vzorce, prepričanja, navade.
Zakaj samo meditacija in odkrivanje notranjih programov nista dovolj za sprostitev glasu?
Velikokrat se “v glavi” zlahka izražamo, ni res? V mislih tvorimo fantastične stavke, ki naj bi jih povedali ljudem ali v situacijah na odru. Ampak zelo pogosto tisto, kar na koncu pride ven, ni niti malo podobno tistim čudovitim popolnim stavkom iz glave, kajne da ne?
Zato je potrebno govoriti glasno, peti, uporabljati glas. Vaditi govoriti svojo resnico. Sliši se smešno, ne? Pa ni. Pomislite, koliko krat se vam zatakne, ko je čas, da poveste, kar si res mislite?
Kaj se torej zgodi, ko vse skupaj povežeš? Grlo, dih, petje, meditacijo, energetske centre v telesu?
Sprostitev in čist jasen glas. Ja, to se zgodi. Če želite imeti močan glas, mu morate dovoliti, da je slišan. Najprej pri sebi. Ko spoznate njegovo moč, se ga ne boste več bali sprostiti poleg drugih.
Kombinacija petja, meditiranja in vpogleda v vaše energetske blokade vam omogoča stik z vašim glasom.
Ko boste začeli delati z glasom in dihom ter se izražati, lahko pričakujete:
- veliko odkrhavanja, pokašljevanja,
- vrtoglavico,
- obrazni in trebušni “musklfiber”,
- lahko pa se pojavi tudi močan odpor do nadaljnjega dela.
Vztrajajte kljub vsemu. Nagrada na koncu je neverjetna!
Glas, ki pride iz globin vašega telesa, preko glasilk in grla, ki ni stisnjeno, ima bogat ton.
Vaše telo je v bistvu inštrument, preko katerega igrate svojo melodijo v svet. To se sliši poetično, pa vendar je še kako resnično. Vsak od nas ima svojo lastno melodijo. Če jo želite slišati, pojte iz srca, iz globin svoje duše. Svobodno, kot ptiček na veji. Ko ta poje, ne razmišlja o ničemer, samo je. In takšen je popoln. Tudi vi ste.
Meditacija vam bo torej pomagala sprostiti se in pogledati v energetske blokade, petje vam bo pomagalo slišati svoj glas, da boste potem lahko tudi vi slišani.