Je mir res ultimativen duhovni cilj?

Trenutno veliko ljudi, predvsem v sodobni duhovnosti, stremi k miru kot ultimativnemu cilju. Ampak ali bodo/-mo tako res dosegli resnični mir ali bodo/-mo morda samo počivali v miru?
Samo mrtvi namreč ne občutijo nemira in počivajo v popolnem miru, saj se je zanje življenje končalo. Nič več dogajanja, nič več živosti ...

Danes te sprašujem in vabim k raziskovanju tega, ali je mir res ultimativen duhovni cilj. Vrednota, h kateri moramo stremeti, in izničiti nemir v našem vsakdanu in svetu?

Ali lahko obstaja mir kljub nemiru? Je možno občutiti mir v sebi kljub kaosu? Je možno umiriti um in tako doseči resničen notranji mir? Iščemo mogoče mir na napačnem mestu?

Kaj pa, če …

Mir ni ultimativen cilj, ampak je začetek? Je A v abecedi življenja, ne Ž.

Je osnova  – kako boš užival v današnji večerji, s svojo družino ali v sprehajanju svojega psa, če ne poznaš miru?

Mir je trenutno projiciran kot najvišja vrednota zato, ker v svetu vlada moten um, zato je s perspektive ljudi najvišja vrednota mir, ki ga večina interpretira kot miren um. To, kar ti primanjkuje, vedno postane tvoja najvišja vrednota. – Sadhguru

Resničen mir ni miren um

Mir lahko dosežemo na veliko načinov. Splošno gledano, ko ljudje danes govorijo o miru, govorijo v veliki večini o tem, kako narediti, da bo njihovemu egu prijetno. Ta mir nima nobene velike veljave. To ni mir.

Mir pomeni ničnost, praznino. Mir ni nekaj, kar lahko ustvarimo. Mir ni nekaj, kar se zgodi. Mir je nekaj, kar vedno je. Mir je osnova obstoja.

Kar se dogaja na površju, je nemir. Mir je kot ocean. Na površju je ocean nemiren, a globoko v sebi je popolnoma miren. Samo če si uglašen s to kvaliteto, lahko spoznaš resničen mir. – Sadhguru

Kako občutiti resničen mir?

Resničen mir lepo opiše Jeff Foster v svoji pesmi Kako občutiti mir, zato te vabim k branju:

Če želiš občutiti resničen mir,
se prenehaj truditi biti miren.

Ko se trudiš biti miren,
se oklepaš umske predstave miru, ki jo ima tvoj um.
Trudiš se biti tisti, ki je miren,
trudiš se biti nekaj lažnega, maska, persona.

Tvoj trud ti odvzema mir,
ki si ga želiš in po katerem tako hrepeniš.

Naj predstava o miru odpade.
Naj se sanje o miru zrušijo.
Naj se upanje o sprostitvi sprosti.
Obrni se k svoji trenutni izkušnji.
Pridi bližje k Zdaj.
Prepoji ta trenutek
z ljubečo pozornostjo.

Postani radoveden –
kako bi bilo občutiti 'nisem miren, nisem pomirjen' zdaj?

So prisotne nemirne, turbulentne misli?
Glasni glasovi v glavi?
Pripelji nekaj sprejemanja tja.

Ali občutki pulzirajo, hrumijo in gorijo v telesu?
Pripelji nekaj pozornosti tja.

Odvrzi predstavo o 'miru'
in pripelji nekaj nežnosti v to notranjo nevihto.
Pripelji še nekaj tople prisotnosti v ta nemir.
Prepoji nemir z ljubečo pozornostjo.

Ja – lahko si mir,
tudi ko ne čutiš miru, ko nisi miren, niti pomirjen.

Lahko odkriješ globlji, nepogojen mir – resničen mir.
Ne mir uma, ampak mir srca.

Ta mir, ki oblije nemir z nežno ljubeznijo.
Kot nebo, ki gosti tudi najbolj nasilno nevihto.

Vrzi stran iskanje miru,
prenehaj se truditi biti tisti, ki je miren.
Nasmehni se svojemu naporu in trudu biti miren
in se pokloni tistemu, kar je, tudi če je neprijetno,
četudi žge ...

To je mir, ki presega vsa razumevanja.
Resnični mir, resnične ljubezni.
To je mir, ki te vedno drži in objema.

Veliko ljudi želi kvaliteto notranjega miru preslikati v zunanji svet

Veliko ljudi želi to kvaliteto notranjega miru preslikati v zunanji svet. To sta dva ločena svetova – če v sebi občutiš mir, to še ne pomeni, da bo mirna tudi tvoja okolica.

Tvoja okolica je življenje, živost, vedno bo dinamična in vedno bo prinesla izzive. Vse, kar je v tvoji moči, je (le) odziv nanjo.