Intoleranca na gluten oziroma glutenska intoleranca je stanje, ki ga opazimo pri 6-7 odstotkih vse populacije. V hujši obliki se intoleranca na gluten izkazuje z vsemi simptomi, bolezen pa se imenuje celiakija. Ker je ta redka – pojavi se pri manj kot enem odstotku populacije, se bomo tokrat osredotočili na splošne simptome, ki jih povzroča intoleranca na gluten. Na začetku pa nekaj najpogostejših vprašanj, ki jih zastavi oseba s sumom na prehransko intoleranco na gluten.
Kdo naj uživa brezglutensko hrano?
Posamezniki, ki imajo celiakijo, morajo iz zdravstvenih razlogov uživati le brezglutenske izdelke (brezglutenska dieta). Uživanje glutena pri teh posameznikih povzroči neželene učinke, saj gluten poškoduje črevesne celice, kar lahko privede do potencialno resnih zdravstvenih težav.
Pri ljudeh, ki imajo negativno reakcijo na gluten, vendar celiakije nimajo, se lahko pojavi t. i. preobčutljivost na gluten. V tem primeru težave, ki jih povzroča gluten, niso tako obsežne kot pri celiakiji, toda v obeh primerih se ljudje prehranjujejo z brezglutensko hrano.
Kaj je brezglutenska dieta?
Gluten, beljakovina, ki jo najdemo v pšenici, ržu in ječmenu, povzroča neželene učinke pri ljudeh z motnjami pri presnovi glutena. Brezglutenska dieta pomeni, da vsakodnevna prehrana ne vsebuje nobenih sestavin, živil itd., ki vsebujejo gluten. Med brezglutensko hrano vsekakor ne spadajo kruh, testenine in pecivo, ki vsebujejo gluten, lahko pa vključuje manj očitna živila, kot so omake, juhe, solatni prelivi in druga predelana živila, ker ta lahko vsebujejo majhne količine sestavin, pridobljenih iz zrn, ki vsebujejo gluten. Oves v naravi ne vsebuje glutena, vendar je pogosto kontaminiran s pšenico med rastjo in/ali predelavo, zato lahko med brezglutensko dieto sprejmemo le oves, ki je potrjen kot brezglutensko živilo.
Napačna predstava o dieti brez glutena
Brezglutenska prehrana je včasih predstavljena kot dieta za izgubo odvečnih kilogramov ali kot 'zdrava' prehrana za splošno populacijo. Te trditve niso utemeljene. Brezglutenska prehrana je zdrava za ljudi z motnjami pri presnovi glutena, vendar ni dokazov, da je koristna tudi za ljudi, ki ne izpolnjujejo teh pogojev.
Prisotnost ali odsotnost glutena ni povezana s kakovostjo diete. Pri dieti je pomembna izbira živil v prehrani in ni pomembno, ali je gluten prisoten ali ne.
Če posameznik, čigar prehrana vsebuje velike količine kruha, testenin in piškotov (še posebej tisteihiz prečiščene moke) preklopi na brezglutensko prehrano, ki izključuje živila z glutenom, hkrati pa poveča vnos sadja, zelenjave in drugih živil, ki glutena ne vsebujejo, bo rezultat diete vsekakor zdrava prehrana.
Po drugi strani pa ta ista oseba lahko preprosto uporablja nadomestek kruha brez glutena, testenin in piškotkov v prehrani, ne da bi povečala vnos zdravih brezglutenskih živil, kot sta zelenjava in sadje. V tem primeru oseba lahko v resnici zmanjša kakovost prehrane, saj predelana živila (ki jim odstranijo gluten) vsebujejo manj vitaminov in mineralov kot tista, ki vsebujejo gluten. Brezglutenska živila lahko vsebujejo več kalorij, saj veliko predelane hrane (ki ji odstranijo gluten) vsebuje višje vsebnosti maščob in/ali sladkorja, da se izboljša okus in popravijo teksturne spremembe, ki so posledica odstranitve glutena.
Intoleranca na gluten in spremljajoči simptomi
Simptomi za celiakijo in za občutljivost na gluten so si med seboj podobni in lahko vključujejo: ponavljajoče se bolečine v trebuhu, kronično drisko/zaprtje, mravljinčenje/odrevenelost v rokah in nogah, kronično utrujenost, bolečine v sklepih, nepojasnjeno neplodnost in majhno gostoto kosti (osteopenija ali osteoporoza). Poleg naštetih simptomov se lahko pojavi še na stotine drugih simptomov, recimo simptom razdražljivega črevesja.
Kaj storiti, če menite, da vam gluten povzroča težave?
Preden opustite uživanje glutena, se posvetujte z osebnim zdravnikom. Ta vas bo napotil v laboratorij na odvzem krvi, vendar testiranje ni smiselno, če iz prehrane izločite gluten, saj lahko prihaja do lažno negativnih rezultatov.
Kako diagnosticiramo celiakijo in kako preobčutljivost na gluten?
Prvi korak je testiranje iz krvi, ki nam pokaže prisotnost protiteles na gluten. Če je test pozitiven, je naslednji korak endoskopija. Če endoskopija kaže značilne poškodbe črevesnih resic, to pomeni, da ima preiskovanec celiakijo.
Ker je pri celiakiji pomembna tudi genetska komponenta, mora posameznik imeti izražene določene gene. Vendar pa izraženost še ne pomeni tudi bolezni.
Kot vidimo, je diagnostika celiakije precej kompleksna. Tudi dokončnega diagnostičnega testa, ki bi potrdil preobčutljivost na gluten, še niso odkrili. Imunologi si namreč niso enotni glede vloge in prisotnosti protiteles IgG4 , čeprav je pri določeni populaciji število teh protiteles povečano. Trenutno mnenje je, da prisotnost teh protiteles lahko nakazuje na intoleranco na gluten, vendar je neprisotnost ne izključuje.
Šele ko so opravljena vsa testiranja in se bolnik pozitivno odzove na dieto brez glutena (simptomi, ki jih prinaša intoleranca na gluten, izginejo), lahko postavimo diagnozo – preobčutljivost na gluten.
Za konec o glutenu …
Ocenjuje se, da ima v ZDA en človek na 133 ljudi celiakijo. Podatki o glutenski preobčutljivosti niso znani, vendar se predvideva, da je številka bistveno večja.
Le okoli 15 odstotkov ljudi s celiakijo odkrijemo.
V laboratoriju opažamo porast ljudi, ki se zanima za testiranje intolerance izključno na gluten. Vendar pa ker je gluten sestavljena beljakovina in ker imunski sistem določenih ljudi reagira različno, pred testiranjem svetujemo, da se posvetujete z osebnim zdravnikom. Določeni laboratorijski izvidi namreč pokažejo odsotnost protiteles, specifičnih za gliadin, na drugi strani pa je visoko pozitiven odziv na pšenično moko, zaradi česar sklepamo, da se kot antigen v pšenični moki obnaša še neka beljakovina.
inspiracije