- So danes otroci po vaših opažanjih manj samostojni kot 20, 30 let nazaj? Če da, kaj je krivo oz. kdo je kriv za to po vašem mnenju?
Dejstvo je, da so otroci bistveno manj samostojni. Nihče ni kriv, vsi pa smo odgovorni. Razvajanje otrok je ena od sodobnih oblik zlorabe otrok, druga vrsta zlorabe otrok pa je ignoriranje otrok in njihovih potreb. Odgovorni smo sami, saj slepo sledimo prakso, ki preverjeno ne deluje, vemo pa, da žal ni vsem v interesu, da bomo mirni in zadovoljni, mladi pa odgovorni in samostojni.
- Na kakšen način se ukvarjate z vzgojo, kaj/kako delate z mladimi?
Predavam v osnovnih in srednjih šolah, mladinskih centrih, centrih za socialno delo in drugod. Delam tako z otroki, kot s strokovnimi delavci in starši. Odraslim najpogosteje govorim na teme »Umetnost vzgoje motiviranih, odgovornih in samostojnih otrok«, »Skrivnosti spoštovanih, priljubljenih in karizmatičnih učiteljev«, z mladimi pa na teme Odnosov, komunikacije in odgovornosti, Razvoja neustrašnosti in poklicne usmeritve.
Mlade vidim kot osebe, ki jih le še čas loči do tega, da lahko začnejo delati čudovite reči za druge in za svet. Mladi tako kot mi iščejo srečo, le njihove metode so nekoliko drugačne. Sodobna mladina hrepeni po tem, da vidi dober zgled (uporništvo je znak hrepenenja po popolnem vodstvu); po tem, da jih nekdo vidi kot osebnost in po tem, da v praksi začutijo in doživijo, da življenje ima smisel in da se izplača truditi. Mladim se učenje in trud v svetu, kjer se uči, da življenje nekako niti nima pravega smisla, zdi nesmiselno. Pomagam jim razviti višji okus in jih navdihujem k tem, da se v življenju nimajo česa bati, če bodo na inteligenten način vedno dali vse od sebe.
Hodding Carter je zapisal: »Obstajata samo dve trajni zapuščini, ki ju lahko damo otrokom. Eno so korenine; drugo, krila.«
- Kakšne so posledice kasneje v življenju, če v otroštvu ne osvojimo neke osnove samostojnosti - in kaj sploh to je?
Vsak od nas naj bi postal neodvisno miselna osebe, ki je sposobna razmišljati s svojo glavo in postati dragocen član družbe. Sam sem bil kar malo jezen na starše, ker so me v mladih letih preveč razvajali, saj sem nekje pri 23ih videl, kako nepripravljen sem na odnose, življenje in odgovornost, ki jo prinaša.
Samostojnost nam onemogoča razviti stalna izpostavljenost kritiki, negativnosti in obsojanju drugih s strani učiteljev in staršev. Imamo samo dva načina življenja: ali živimo kot žrtev, ali pa kot heroji.
Posebej nujno je samostojnosti učiti fante. Samo v tem primeru lahko razvijejo izjemne kvalitete, sicer bodo ostali nerazviti. Če tega ne usvojimo dovolj zgodaj, bodo kasneje od dekleta, žene pričakovali, da jim bo hkrati mama, žena in bog združena v eni osebi, samo pa ne bodo znali dati zadostnega doprinosa družini.
Družbi je v interesu »vzgajati« odvisne in nesposobne ljudi, saj smo tako kot narkomani stalno odvisni od artiklov, ki nam tako ali drugače obljubljajo sreče, kar pa preverjeno ne da nobenega pravega rezultata. To pomeni nobenih izgovorov. Biti samostojen pomeni tudi razumeti sebe in svoje potrebe; dobro poznati vse, s čimer imaš opravka v življenju, in dojeti, da si sam odgovoren za svojo srečo, nihče drug.
- Se danes starši dovolj/pravilno ukvarjajo z otroki?
Ne dovolj, ne pravilno. Danes delamo v vzgoji marsikaj ravno obratno, kot bi bilo treba. Začne se s tem, da spočenjamo otroke, ki niti niso zaželeni, kar se kasneje vidi v njihovi samopodobi in v občutku, ki ga dobijo s strani staršev, da so jim otroci v napoto.
Nadaljuje se s tem, da jim posvečamo premalo pozornosti in ljubezni, posebej do nekje petega leta, ko to najbolj potrebujejo. Nato jih nekje med 5- in 15. letom namesto, da jih okrepimo in pripravimo na samostojno življenje, razvajamo. Ko pa vidimo, da smo vzgojili socialno nezrele in precej nesposobne ter nekoristne ljudi, skušamo postajati do njih strogi in »kontrolorski«, za kar pa smo vsaj deset let prepozni. Če želimo imeti z otroki dobre odnose tudi po tem, ko pridejo v puberteto in od 14. leta naprej, je do njih nujno pristopati prijateljsko, in ne avtoritarno.
- Kakšen vpliv ima sodobna tehnologija na samostojnost in socialno vključenost otrok?
Tehnologijo številni smatrajo kot tekmeca ali prekletstvo, kar pa je treba skušati videti drugače. Dejstvo je, da je tehnika preplavila svet, vse pa se da uporabiti ali zlorabiti. Mlade učim internet in medije uporabljati. Prepovedovanje ne da nobenega rezultata, verjamem pa, da televizija v domu razumnih ljudi nima kaj početi. Ekran, kjer sami izbiramo vsebine ja, TV pa ne. Facebook se da super koristiti za deljenje smiselnih vsebin, Youtube je poln izobraževalnih vsebin … Rad podam primere, kjer so nekateri izjemno navdihujoče koristili splet za razvoj svojih talentov. Tudi sam sem se ogromno vsega naučil preko spleta.
- Bi še kaj poudarili na to temo?
Naloga staršev ni, da otroku zagotovijo, da bo bogat, slaven in da bo imel udobno stanovanje. Mnogo pomembneje od vsega tega je, da otrokom omogočimo vse potrebno za razvoj v njemu dano smer in jih s svojim zgledom vzgojimo v velikodušne, delavne in spoštljive posameznike, ki se zavedajo naravnih, univerzalnih in višjih zakonov ter dejstva, da se je za vse v življenju treba pošteno truditi. Če smo otroku pomagali do tega, smo opravili svojo dolžnost, vse ostalo pa pride ob svojem času, samo po sebi ...
intervju Vesne Bizjak z Andrejem Pešcem
inspiracije