Kdaj ste se nazadnje v tem hitrem tempu, ki nam ga narekuje življenje, ustavili in se iz srca zahvalili? Kdaj je bilo nazadnje, da ste iskreno izrekli hvala in to ni bil le vljudnostni odziv? Kdaj ste si vzeli čas in občutili hvaležnost?
Zdi se, da je hvaležnost v naši instantni kulturi na žalost postala le vljudnostni odziv, privzgojena manira, vse drugo pa se je nekje izgubilo.
Hvaležnost – ultimativna duhovna praksa?
Hvaležnost je z razlogom velik del vseh svetovnih religij in duhovnih tradicij, lahko bi celo rekli, da je sama po sebi celovita duhovna praksa, saj odpira pot do najglobljih duhovnih spoznanj.
Hvaležnost nima vpliva le na duhovnost, temveč tudi na naše psiho, zdravje, odnose … To dokazujejo številne opravljene študije, ki potrjujejo, da hvaležnost:
- izboljšuje in poglobi naše odnose,
- krepi našo čustveno zrelost,
- spodbuja fizično in psihično zdravje,
- nam vrača voljo do življenja,
- nas osrečuje,
- nas približa drugim,
- okrepi našo kariero,
- pomaga razviti našo osebnost,
- nas naredi bolj optimistične, bolj sprejemljive za življenje,
- zmanjšuje materializem,
- spodbuja naš duhovni razvoj,
- omili narcisoidnost,
- izboljša spanje,
- poveča samozavest,
- podaljšuje življenje …
In še bi lahko naštevali.
Ampak zakaj hvaležnost potem ni del našega vsakodnevnega življenja?
Lahko bi rekli, da se je umetnost hvaležnosti, duhovni aspekt, nekako izgubil v bontonu. Zanemarljivi niso tudi tempo in distrakcije sodobnega življenja, ki nam ne pustijo dihati in nas prepričujejo, da se moramo ves čas pehati za novimi cilji in dosežki. Da bomo nekaj izgubili, če se ustavimo in začutimo.
In za hvaležnost potrebujemo prav to, da se ustavimo in jo začutimo. Redkokdo si to danes privošči, razen ko ga življenje prisili v to. Zato velikokrat odkrijemo moč hvaležnosti prav v težkih trenutkih. Ko se čustveno zlomimo in smo hvaležni za vsako roko, ki nas podpira. Ko se zlomimo finančno in smo hvaležni, da imamo 10 evrov, da si lahko kupimo sestavine za prihajajoči teden. Ko nekoga izgubimo ali smo soočeni s težko diagnozo …
Zdi se, da je neka moč v tem, da človek pade na dno (kakršnokoli že). Takrat se ustavi, odpre in nekako začne sprejemati življenje – tako hvaležnost pride naravno, sama od sebe, kot nekakšna notranja vrlina, ne manira.
Deepak Chopra: Hvaležnost je protistrup trpljenju!
Deepak Chopra velikokrat razlaga, da beseda hvaležnost prihaja iz besede gwere, ki pomeni častiti, praznovati, biti v stiku z božanskim.
Z drugimi besedami, biti hvaležen pomeni biti v stiku s prisotnostjo božanskega v nas, biti v stanju blaženosti, ki nam omogoča videti vrednost in popolnost v popolnoma vsem in vsakomur. Po njegovem je prav zaradi tega hvaležnost protistrup vsemu trpljenju.
Sadhguru: Hvaležnost ni način razmišljanja ...
Hvaležnost ni način razmišljanja, je nekaj, kar teče skozi tebe. Če je zgolj kultivirano razmišljanje, nima veliko teže. Vedno nam je bilo rečeno, da sta hvala in prosim tisti pravi magični besedi, vendar hvaležnost ne more biti privzgojena, zgodi se zgolj takrat, ko nas nekaj ali nekdo preplavi.
Hvaležnosti ni treba niti je ni mogoče razviti, saj ta ideja namiguje na to, da hvaležnost ni prisotna v nas.
Samo pomislite: ne glede na to, kdo ste – ali ste bogati ali revni, srečni ali nesrečni – vas podpira neskončno število procesov, ki vam omogočajo, da živite.
Če pomislite, lahko vidite, kako so vas določeni ljudje podpirali: naj bodo to starši, ki so vam zagotovili dom in preživetje, učitelji, ki so vam predali znanja, ali recimo celo podjetje, kjer ste zaposleni, ki vam v zameno za vaš čas in delo da plačo, ta pa vam omogoča plačilo računov in življenje …
Ampak to je zgolj površen pogled nekaterih takojšnjih dejavnikov, ki podpirajo vaše življenje. Vzemite si sekundo in poglejte majico, ki jo imate na sebi. Čez koliko rok je morala iti, da je prišla do vas – od kmeta, ki je vzgojil in pobral bombaž, do tovarne, šivilje, dostavljavca, prodajalca in šele nato do vas. Pojdite še dlje in pomislite na rastlino, ki je morala dobiti sonce, zemljo, vodo … Samo zato, da imate oblečeno točno to majico.
Prava hvaležnost izvira iz prepoznavanja podpore in povezanosti
Ob pogledu na vse te dejavnike kako ne bi bili hvaležni? Kako se ne bi čutili blagoslovljeni z vso to podporo?
V resnici edini način, da smo nehvaležni, je ta, da ignoriramo vlogo vseh teh dejavnikov, ki podpirajo naše življenje. Da ignoriramo vso to povezanost. Če gremo skozi to življenje, kot da smo kralji in kot da je naše življenje le del nas, bo zelo težko, celo nemogoče, da bi začutili resnično hvaležnost, ne glede na to, koliko knjig in tečajev ter nasvetov za samopomoč bomo kupili.
- Preberi še: Hvala ti, življenje
Če pa bomo prepoznali povezanost vseh dejavnikov, ki podpirajo naše življenje, nas bo preplavilo veselje ob tem, kako srečni smo, da smo tako podprti, da smo del nečesa večjega od sebe. Tako bo hvaležnost naravna posledica našega spoznanja, da smo povezani in odvisni od milijard dejavnikov, ki sestavljajo osebo, ki smo danes. Ki nam omogočajo to izkušnjo, to življenje.
Kako se odpreti hvaležnosti?
Da bi izkusili hvaležnost na takšni, globlji ravni, se moramo torej odpreti prejemanju, spoznati, da vse deluje povezano in da naša izkušnja ni odvisna le od nas.
Ker hvaležnost ne zahteva nobenega posebnega treninga, teoloških študij, ampak zgolj iskren pogled na življenje, bi lahko bila ultimativna duhovna praksa, ki odstre vse nakopičene iluzije in karmo, ki smo jih nabrali v življenju.
Sadhguru: Joga nas lahko odpre hvaležnosti
Sadhgurujev predlog je joga. Zakaj?
Joga nas lahko odpre hvaležnosti – redna vadba joge nas namreč odpira na vseh nivojih. Skozi asane nas odpira tako fizično kot energijsko ter vzpostavlja v našem telesu prostor za poravnavo energije. Z njo postajamo veliko bolj odprti za sprejemanje in zaznavanje ter uglašeni z življenjem, ki je samo po sebi en velik proces sprejemanja.
- Preberi še: Joga nas vabi v unijo, združitev
Učiti se, kako sprejeti predvsem življenje točno takšno, kot je, naj bi bil cilj vsakega duhovnega potovanja, predvsem pa joge. In to je modernemu človeku izjemno težko, saj smo v večini navajeni dajati – dajati smernice, kako naj bi življenje potekalo, mu narekovati ritem. In narediti obrat v sprejemanje, v to, da nič ni v resnici naše za dati, narekovati, je težko.
Pri tem nam lahko pomaga proces joge in odkrivanja, spraševanja, raziskovanja osnovnih življenjskih vprašanj: kaj je življenje, kdo sem, kako deluje vse skupaj, je res tako kot mislim, da je …?
Sadhguru svojim učencem za začetek poti samoodkrivanja in raziskovanja predlaga preprosto meditacijo, ki jo je poimenoval ISHA KRIYA. To je močna meditacija za vsakdanjo rabo:
Deepak Chopra: dnevnik in sprehod hvaležnosti
Deepak Chopra pa nam predlaga naslednji vaji za odpiranje hvaležnosti, ki naj bi naš um usmerili proti hvaležnosti, s čimer bi to vedno bolj ozaveščali v svojem vsakdanu:
1. Dnevnik hvaležnosti
Eden prvih zagovornikov prakticiranja dnevne hvaležnosti je bil rabin Baruch Spinoza, ki je že v 17. stoletju predlagal redno pisanje dnevnika hvaležnosti. Njegov predlog je bil, da se ta piše vsak dan en mesec in da si ob pisanju postavimo naslednja vprašanja:
- Kdo ali kaj je name naredil vtis danes?
- Kaj mi je prineslo srečo?
- Kaj mi je prineslo mir?
- Ali sem tem stvarem hvaležen/-na?
- Čemu sem hvaležen/-na?
Ta vaja naj bi ozaveščala vse stvari, ki so se nam zgodile čez dan in ki bi jih drugače spregledali. Trik je namreč v tem, da svojih odgovorov ne smemo ponavljati iz dneva v dan. To nam omogoča, da gremo vsak dan globlje, saj moramo biti pozorni na vedno bolj subtilne stvari, ki so se nam zgodile čez dan, da smo sploh zmožni napisati novo stvar, za katero smo hvaležni. Tako širimo svoje polje zavedanja in se odpiramo hvaležnosti.
V dnevnik lahko pišete kadarkoli, pomembno je le, da si vsak dan vzamete nekaj minut in se posvetite temu, čemur ste hvaležni, katerim blagoslovom, in to zapišete.
2. Sprehod hvaležnosti
- Vzemite si 20 minut ali več in pojdite na sprehod v naravo. Pojdite sami.
- Med hojo pomislite, za kaj vse ste lahko hvaležni. Ljubeče odnose, materialno udobje, telo, ki vam dovoljuje izkušati svet in to hojo, um, ki vam dovoli razmišljati … Dihajte, postojte in pomislite, da ste lahko hvaležni celo zraku, ki ste ga ravnokar vdihnili in ki vam omogoča, da živite …
- Osredotočite se na svoja čutila – vse, kar slišite, vse, kar vidite, vohate in mogoče celo okušate in tipate. Kako čutite svoja stopala na tleh?
- Najdite stvari, za katere ste lahko hvaležni, pa tudi če je to zrak, ki ga dihate.
To je izjemno močna vaja, ki lahko v kratkem času spremeni vaše razpoloženje in usmeri fokus na obilje, ki nas vedno obdaja.
Hvaležnost ni zdravilo za vse, ampak lahko prinese ogromno – to so vedeli že stari preroki in modreci v prejšnjih tisočletjih.
Prinese ogromno pozitivnih stvari, kot so boljši odnosi in zdravje, vendar ima tudi svojo ceno. Kot pravi Sadhguru, da bi občutili resnično hvaležnost, ne pa je le privzgojili, se moramo odpreti življenju, spoznati, kdo smo, se odreči ideji, da zgolj mi vplivamo na svoje življenje . Ampak zdi se, da bi danes vsi želeli biti hvaležni zaradi tega, kar hvaležnost prinese, ne bi pa plačali njene cene – ponižnosti, odprtosti, ranljivosti, povezanosti … Kaj pa ti? Si pripravljen/-a raziskovati?
Želim ti veliko poguma za odkritost s seboj in pogumno samoraziskovanje. Hvala ti, da si, in hvala, ker si prebral/-a ta članek. Za zahvalo ti na dnu članka prilagam pesem, ki je zame pravi balzam za dušo.
inspiracije