V življenju imamo verjetno v težavnih trenutkih največjo priložnost za lastno osebnostno in duhovno rast. Za to ne rabimo mnogo materialnih stvari, rabimo pa sebe, srce in voljo, da to storimo.
Morda se lahko z mano strinjaš, da ima vsak od nas ima vedno na voljo tri stvari: hvaležnost, odpuščanje in poklon lepe besede; ki so čudežno zdravilo za ranjeno srce.
Vsako rano je potrebno oskrbeti. Srčno rano najbolje očisti odpuščanje, sebi, vsem vpletenim osebam in tistim, ki jih morda ni bilo, ko ste jih potrebovali.
Odpuščanje se začne, da iz svojega srca izperete čustveni strup, vse škodljive misli ter v situacijah uvidite svoje »zmote« in prepoznate lekcije Življenja.
Ko srce »umijete« in svoje misli preobrnete in izprašate, se odprete spoznanjem modrosti lekcij Življenja. Ob tem lahko čutite hvaležnost.
Hvaležni ste lahko najprej sebi, da ste bili pogumni in ste se podali v proces odpuščanja.
Hvaležni ste lahko drugi osebi, ki vam je omogočila to izkušnjo, da ste v njej spoznali vse, kar vam je bilo dano spoznati. Da vas je učila in bila v poučevanju tako trdna, da vas je pripeljala do točke, ko je bilo učenja tudi za vas dovolj.
Na koncu ste lahko hvaležni tudi Življenju (Bogu), da vam je dal moči in je neskončno zaupal v vas, tudi ko ste sami izgubljali zaupanje vase.
Ko hvaležnost zaobjame srce in ga napolni z ljubeznijo do sebe, drugih in Življenja (Boga), lahko drugim poklonite vse tisto, kar ste pred tem želeli prejeti od drugih, brez pričakovanj, z neskončnim razumevanjem in sočutjem do tegob in stisk sočloveka. Takrat se zgodi čudež: dobite to, kar ste želeli prejeti od drugih in sami postanete resnično notranje bogati.