Hrbtenica se je razvila z namenom zaščite glavne živčne poti, ko pa so se pojavili večji organizmi, pa je hrbtenica dobila tudi povezovalno vlogo za celotno telo. Pri živalih je hrbtenica podobna mostu med sprednjimi in zadnjimi udi, na katerega so obešeni deli organizma. Hrbtenica ima tudi pri naši vrsti omenjeno funkcijo vendar ima zaradi pokončne drže ima tudi dodatno nalogo – vsako vretence nosi del telesa, ki se nahaja nad njim.
Splošno velja, da se hrbtenica razteza od lobanje do medenice vendar če to opredelimo bolj natančno, velja, da lobanja, hrbtenica, medenica in repni del hrbtenice predstavljajo eno celoto. V tem nizu, je lobanja kot lokomotiva, ostali deli pa kot vagoni različnih velikosti in funkcij. Ko lokomotiva iztiri s tirov za seboj potegne tudi vagone, pri človeški vrsti pa je pri vseh lobanja premaknjena. Repni del hrbtenice je zadnji v omenjeni celoti in se mu ne posveča pozornost glede njegove oblike, nepravilna oblika pa povzroča hemoroide. Žal, pri naši vrsti je manj ali bolj pri vseh glava nad vzdolžno osjo telesa in zaradi tega je celotno telo asimetrično. Glava je usmerjena v eno smer, vrat pa v drugo smer. Atlas povezuje glavo s telesom, postavljen pa je tako, da s svojim položajem omogoči različne smeri glave in vratu. Med življenjem atlas poskuša uravnotežiti glavo s telesom, vendar mu to ne uspe, ker je tudi sam zamaknjen.
Iz spodnjih delov možganov izvirajo ukazi za normalno funkcioniranje organizma, da pa bi možgani reagirali na stanja v organizmu, pa nujno potrebujejo povratne informacije. Zaradi zamaknjenega atlasa, v možganih ni dovolj krvi, posledično ne morejo popolnoma funkcionirati, zaradi česar se organizmu posreduje premalo signalov. Zamaknjenost atlasa dodatno zmanjšuje signale že na začetku hrbtenjače, signali pa še bolj slabijo zaradi nepravilnih oblik hrbtenice. Skozi odprtine se širijo živci iz hrbtenjače, ki se nahajajo med vretenci. Nepravilna oblika hrbtenice zmanjšuje odprtine in zaradi tega vretenca izvajajo trajni pritisk živcev. Iz organizma se posredujejo signali k možganom vendar le-ti gredo po isti poti, ki je na več mestih zaradi pritiska ožja, tako, da možgani ne dobijo vseh informacij in ne morejo reagirati na potrebe organov.
Med vretenci obstajajo diski, katerih vloga je da povezujejo vretenca. Zaradi pokončne drže, imajo diski pri človeški vrsti dodatno vlogo in sicer, blažiti morajo pritisk med sosednjimi vretenci. Podnevi diski postopoma izgubljajo tekočino, ponoči pa jo obnavljajo. S tanjšanjem diskov se zmanjšujejo odprtine skozi katere se raztezajo živci in to je eden od razlogov, da smo zjutraj bolj zdravi in višji, kot pa zvečer. Mladost je jutro življenja, starost pa je večer. V starosti oslabi proces izgube in obnove tekočine diskov, posledično pa se zmanjšata debelina diskov in pretok signalov, organi hitreje obolevajo.
Zakaj ne obstaja človek, ki bi imel oziroma trpel vse bolezni? Zaradi tega, ker ima vsaj del hrbtenice pravilno obliko in signali potujejo nemoteno. Povsem drži japonski rek »ukrivljen vrat je znak kratkega življenja«, vendar bi morda samo še dodal, da je tudi ukrivljena hrbtenica vzrok obolenj in predčasnega konca življenja. V rodu sesalcev, pri pripadnikih iste vrste, ima hrbtenica podobno obliko, pri naši vrsti pa obstajajo različne oblike. Vzrok za omenjeno sta različna zamaknjenost lobanje in pokončna drža. Pravilna oblika hrbtenice se lahko zasledi samo na risbah v anatomskih enciklopedijah.
Vsi imamo zamaknjen atlas in skoraj nemogoče je najti človeka, ki ima povsem pravilno obliko hrbtenice. Pri večini ljudi ima večji del hrbtenice pravilno obliko vendar se hrbtenica v starosti vse bolj ukrivlja in zaradi tega se pojavijo nova obolenja.
Hrbtenica po kitajskem reku tudi zmajeva kost, od lobanje do medenice obsega štiriindvajset vretenc, vendar je to trditev potrebno na novo opredeliti, ker atlas ni del hrbtenice. Atlas je čvrsto povezan z lobanjo od trenutka, ko se formira in vse dokler smo živi. Žal, ta povezava ni dovolj čvrsta, da ob udarcu prepreči zdrs, zaradi tega ker je atlas že zamaknjen. Hrustanci na atlasu in lobanji so gladki in zaradi tega atlas lahko zdrsne. Ob udarcu v glavo ali telo se atlas dodatno zamakne in tako ostane do naslednjega zamika, hrbtenica pa medtem dobiva nepravilne oblike.
Koliko je na svetu ljudi, toliko je tudi različnih oblik hrbtenice zaradi tega, ker se med odraščanjem in življenjem atlas večkrat zamakne v neko drugo pozicijo. Hrbtenica ohranja prejšnje nepravilne oblike, vsakič, ko pa se atlas znova premakne oziroma zamakne pa pridobi nove nepravilnosti. Po obliki hrbtenice je moč ugotoviti v katerem življenjskem obdobju je prišlo do različnih zamikov atlasa. Žal, če je v mladosti atlas bolj zamaknjen, že tedaj pride do večjega ukrivljanja hrbtenice in posledično več zdravstvenih težav, tako, da je opravičen strah staršev za obliko hrbtenice otrok.
Če opazujemo od zadaj, naj bi bila hrbtenica bila povsem ravna vendar je skoraj nemogoče najti človeka, ki ima takšno hrbtenico. Ukrivljanje hrbtenice v levo ali desno stran se imenuje skolioza. Do odkritja zamaknjenosti atlasa se ni vedelo zaradi česa nastanejo skolioze, vzrok skolioz pa so nagnjenost atlasa, zamaknjenost atlasa v stran ali oboje. Zaradi nagnjenega atlasa v desno stran pri večini ljudi obstajata dve skoliozi in to v prsnem delu hrbtenice v desno stran ter v spodnjem delu v levo stran. Pri manjšem številu ljudi je atlas nagnjen v levo stran. Ta nagnjenost nastane zaradi udarca v glavo z leve strani ali udarca v telo z desne strani, leva rama je nižja od desne, medenica pa je premaknjena v levo. V teh primerih nastanejo drugače usmerjene skolioze in drugačna obolenja, predvsem zaradi tega, ker nekateri drugi organi ne prejmejo vseh signalov iz možganov.
Moški imajo prvo vretence zamaknjeno v stran pogosteje, kot ženske. Že od otroštva so dečki bolj aktivni in nemirni od deklic, zaradi udarca v glavo s strani, se atlas zamakne v nasprotno stran od smeri iz katere je bil udarec prejet. Zaradi tega se vrat nagne v nasprotno stran od zamaknjenosti atlasa, v srednjem delu hrbtenice pa nastane skolioza usmerjena v isti smeri, kot je zamaknjen atlas.
Skolioze so zdravstveni problem vendar so neprimerljivo večji problem oblike hrbtenice, ki so opazne, ko se telo opazuje od strani, pa bom zaradi tega do konca tega poglavja posvetil izključno omenjenim ukrivljenostim. Pravilna hrbtenica je v vratnem in spodnjem delu ukrivljena naprej, v prsnem delu pa nazaj. Normalne ukrivljenosti naprej se imenujejo pravilne lordoze, normalne ukrivljenosti nazaj pa se imenujejo pravilne kifoze.
Žal, je zelo malo ljudi pri katerih so vse tri ukrivljenosti pravilne oblike, ker nimajo atlasa ne nagnjenega, niti dvignjenega. Pri večini ljudi ima del hrbtenice nepravilno obliko, vendar v starosti vse tri ukrivljenosti pridobijo še slabšo obliko. Med razvojem fetusa in vse do šestega meseca življenja ima hrbtenica obliko črke S. Vendar, ko se dojenčki pričnejo plaziti nastanejo lordoze v vratnem in lumbalnem delu hrbtenice, ko pa shodijo se le-te še samo povečajo. Že tedaj položaj atlasa vpliva na oblikovanje hrbtenice. V otroštvu vretenca in diski med vretenci še niso zadosti močni, na formiranje posamičnih oblik pa vplivajo obstoječe oblike hrbtenice. Ko se atlas zamakne na drugem mestu, se vretenca in diski formirajo po drugačni obliki hrbtenice, to se zgodi zaradi gravitacije, ki deluje skozi celotno telo.
Kifoskolioze in lordoze nastanejo v zgodnjem otroštvu, kot posledica več nasprotnih zamaknjenosti atlasa. Te izjemno velike ukrivljenosti hrbtenice ima majhno število ljudi, ker se v zgodnjem otroštvu redko zgodijo tako veliki zamiki prvega vretenca. Ortopedi poskušajo s pomočjo posebnih pripomočkov otrokom med puberteto zravnati hrbtenico vendar neuspešno, ker se na omenjeni način zgolj upočasni ukrivljanje hrbtenice ali pa se le malenkost popravi njena oblika. Na ta način ni možno trajno rešiti problema, kirurgi ob hrbtenico operativno vgrajujejo kovinska držala.
Odkritje namestitve atlasa omogoča bolj human pristop k trajni rešitvi izkrivljene hrbtenice. Najbolje je, da se dojenčkom namesti atlas, da ne bi prišlo do omenjenih težav. Vendar, če so težave že nastale in so njihova posledica večje deformacije, je najbolje otrokom, kar najhitreje namestiti atlas ter z iztezanjem hrbtenice trajno odpraviti njeno obliko. Ko nekdo trpi bolečine v telesu ali ima težave z zdravjem, tedaj se običajno zaključi, da so omenjene težave nastale zaradi hrbtenice. To je točna trditev vendar nihče ne dojame zaradi česa ima hrbtenica nepravilno obliko. Vedno je bolje odkriti od kje izvirajo zdravstveni problemi, to pa je do odkritja o zamaknjenosti prvega vretenca bila nerešljiva uganka.
Prvo vretence je pred rojstvom zamaknjeno nazaj, vendar se v drugem letu starosti pri kakšnem od otrok zamakne naprej, zaradi tega ker otroci nenadzorovano padajo in prejemajo udarce v glavo od spredaj. Kašnemu od otrok udarec dvigne atlas naprej, pa se za-radi gravitacije glava postavi nazaj, prsni koš pa naprej. Zaradi tega se hrbtenica preveč vzravna, stopala pa ne oblikujejo loka in ostanejo ravna oziroma ploska. Od tretjega leta naprej se otroci med padci že znajo ujeti na roke, sunek glave pa tedaj povzroči, da se atlas nagne naprej. V Afriki matere nosijo dojenčke in otroke na hrbtu. Zaradi tega položaja otroci držijo glavo nazaj pri tem pa se atlas zamakne naprej, zaradi česa hrbtenica pridobi preveč vzravnano obliko, glava in zadnjica pa se postavita nazaj. To je vzrok, da imajo črnci povečini ploska stopala.
Vsa odstopanja od pravilnih oblik hrbtenice so slaba vendar, ko bi se lahko izbiralo, je bolje imeti vzravnano lordozo. Znano je, da so vzravnani ljudje bolj zdravi od drugih vendar je majhno število tistih, ki imajo večji del življenja takšno obliko hrbtenice. Drži, da so ti ljudje bolj zdravi, vendar tudi preveč vzravnana hrbtenica ni dobra, ker vretenca tudi v tem primeru ne ležijo normalno in zmanjšujejo odprtine skozi katere se raztezajo živci. Takšni ljudje imajo zdravstvene probleme z organi, ki ne prejemajo vseh signalov vendar nimajo novih obolenj zaradi tega, ker se ne spreminja oblika hrbtenice. Vendar, starejšim se diski med vretenci tanjšajo in organi prejemajo manj signalov, to pa pomeni poslabšanje obolenj, ki so že prisotna. Ko je hrbtenica preveč vzravnana tedaj obstaja lordoza na dnu hrbtenice in zaradi tega nastanejo problemi z organi na dnu trebuha in z nogami.
Najslabše oblike so kifoskolioze in lordoskolioze, vendar obstajajo tudi oblike, kot so kifoze na mestih kjer bi morale biti lordoze ali ko je lordoza nastala namesto kifoze. Zamenjava mest kifoz in lordoz nastane v primeru, ko je v zgodnjem otroštvu atlas bil nagnjen naprej, pa se zaradi udarca v glavo ni dvignil. Po namestitvi atlasa tudi te oblike hrbtenice postopoma postanejo pravilnejše.
Prvo vretence je pri čez devetdeset odstotkih otrok in odraslih nagnjeno naprej, kar je vzrok nastanka večjih lordoz in kifoz, ki povzročajo tudi največje zdravstvene težave. Obstaja veliko razlogov, da je atlas pri večini ljudi nagnjen naprej. Že med razvojem fetusa se atlas zamakne nazaj, pri tem se dno lobanje in sam atlas oblikujeta po tem položaju. V otroštvu in mladosti, ko se učimo imamo glavo dvignjeno, ko se zaposlimo je glava manj ali bolj v upognjenem položaju. Med življenjem lovimo predmete, ki se nahajajo nižje od glave in zaradi tega jo upogibamo, medtem ko jemo ali spimo, pa imamo glavo spet najpogosteje v upognjenem položaju. Oči so spredaj in zaradi tega ne vidimo predmetov, ki nas udarijo v glavo od zadaj. Vendar, najhujši so udarci v čelo, ker dno lobanje zdrsi navzdol in naprej. Zaradi vseh omenjenih situacij se atlas nagne naprej in odvisno od nagnjenosti, hrbtenica trpi za manjšimi ali hujšimi lordozami in kifozami.
Žal obstaja preveč slabih oblik hrbtenice zaradi tega, ker je atlas zamaknjen naprej in nagnjen, vendar je atlas pri večini ljudi tudi obrnjen, zaradi tega pa nastane zavitost hrbtenice. Pri nekaterih je celotna hrbtenica enakomerno zavita in zaradi tega vretenca ne pritiskajo živcev, vendar je pri večini hrbtenica v spodnjem delu preveč zavita, organi na dnu trebuha in noge slabše funkcionirajo. Na dnu hrbta ima hrbtenica skoliozo in lordozo, ko pa je še zavita, tedaj nastane tudi diskus hernije. Po namestitvi atlasa diskus hernije postopoma izgine, signali pa se lahko nemoteno izmenjujejo. Zaradi tega organi pričnejo bolje funkcionirati, v nogah pa izginejo bolečine in mravljinci.
Osnovni namen obstoja živih bitij sta ohranitev in nadaljevanje vrste. Vse je podrejeno tej osnovni biološki nalogi, pa je tako tudi pri naši vrsti, vendar nam zaradi stisnjenosti in oslabljenih signalov pri dnu hrbtenice reprodukcijski organi slabše funkcionirajo. Vse več je mladeničev, ki ima težave s potenco. Med erekcijo se penis napolni s krvjo vendar, ko je stisnjen center za cirkulacijo oziroma obtok v prvih možganih, tedaj se zmanjša tudi dotok krvi v penis. Problemi z nastajanjem in obnovo spermijev imajo izvor pri dnu hrbtenice, zaradi stisnjenosti živcev, ki vodijo do testisov. Večja lordoza v spodnjem delu hrbtenice je pri ženskah osnovni vzrok nastanka problemov s ciklusom in predčasnim izostankom menstruacije. Po korekciji položaja atlasa, se ženskam zmanjšajo menstrualne bolečine, ciklusi pa hitro postanejo redni. Namestitev atlasa zmanjša veliko lordozo in signali znova pridejo v jajčnike in maternico. Posameznim ženskam, ki niso zmogle zanositi ali pa zaključiti nosečnosti, zmanjšana lordoza omogoči ponovno rojevanje. Po namestitvi atlasa, se večini žensk, ki so v predčasni menopavzi, ciklusi vrnejo. Nosečnost se v Srbiji imenuje »drugo stanje«, ker se spremeni zdravje. Večina žensk postane bolj zdravih, nekaterim pa se po porodu zdravje poslabša, vendar na to ne morejo vplivati hormoni, zaradi tega ker je nosečnost normalen, naravni proces. Do poslabšanja zdravja pride pri ženskah, pri katerih je med porodom bil zamaknjen atlas. Znano je, da so ženske, ki so večkrat rojevale bolj zdrave, vendar ni znano zaradi česa je temu tako. V zadnjih mesecih nosečnosti fetus postaja večji, pa od znotraj potiska hrbtenico zaradi česar se lordoza zmanjša, signali pa lažje potujejo ob vretencih. Med več nosečnostmi hrbtenica dobi pravilnejšo obliko in to osnovni vzrok boljšega zdravja. Nekaterim nosečnicam se stopala podaljšajo, vendar ne zaradi večje teže temveč zaradi drugačne statike telesa.
Ne obstaja pomembnejša razlika v poziciji atlasa pri ženskah in moških, vendar obstaja razlika v oblikah ženske in moške hrbtenice. Pred puberteto je atlas podobno nagnjen naprej tako pri deklicah, kot dečkih, razlika v obliki hrbtenice pa nastane zaradi teže dojk, ki spremenijo statiko ženskega telesa. Med puberteto se pri deklicah pojavi večja lordoza v vratnem delu hrbtenice. V dvajsetem stoletju dekleta in ženske pričnejo množično nositi nedrčke, dvig dojk pa še bolj spremeni statiko ženskega telesa, zdravje se poslabša. Ob tem nedrček stiska limfne žleze in poti, zato so danes ženske neprimerljivo bolj bolne, kot nekoč. Zaradi lepšega videza mlečne žleze nezadostno funkcionirajo, dojenčki pa ostanejo prikrajšani za materinsko mleko. Moškim je glava nagnjena naprej, pri ženskah pa je pravokotna na telo, zato se zaradi teže glave pri ženskah povečajo lordoze. Še posebej se poveča vratna lordoza in zaradi tega ženske že v tridesetem letu začutijo težave s ščitnico. Pri večini žensk najprej nastane motnja ščitnice na desni strani, ker je desna stran pri večini spuščena in obrnjena nazaj. Posledica tega je lordoza in zavitost vratnega dela hrbtenice, zaradi tega oslabijo signali k desni strani ščitnice. Zaradi poudarjene vratne lordoze, so pri ženskah pogostejši glavoboli, vrtoglavice, obolenja ščitnice ter bolečine v rokah. Vendar, pri ženskah sta kifoza v prsnem delu hrbtenice in lordoza v spodnjem delu pravilnejše oblike, večina organov v ženskem telesu pa prejema dovolj signalov, zaradi česar so bolj zdrave, kot moški. Moški imajo na sredini hrbtenice kifozo, ki slabi signale k najpomembnejšim organom. To je eden od vzrokov zakaj živijo krajše,kot ženske. Po namestitvi atlasa postopoma izgine ukrivljenost, zavitost in levo-desna asimetrija telesa, hitrost s katero pa hrbtenica pridobi boljšo obliko je odvisna od starosti in od tega, koliko je telo pred tem bilo ukrivljeno. Pri večini moških je atlas nagnjen naprej in zaradi tega sta uho in kolk postavljena naprej, rama in peta pa nazaj. Ni dobro, da imajo moški glavo upognjeno, ženske pa v smeri telesa, ker se pri enih in drugih pojavi nepravilna oblika hrbtenice. Po namestitvi prvega vretenca se pri vseh glava postavi v pravi položaj – v sredino med omenjeni dve skrajnosti.
Zamaknjenost lobanje je edini vzrok nepravilnih oblik telesa in hrbtenice. Ni lahko nositi najpametnejše glave v vesolju. Možgani neprenehoma pošiljajo in sprejemajo informacije. Živčni signali se sočasno širijo skozi živčne poti od možganov k telesu in od telesa k možganom, signali pa se lahko nemoteno širijo, ko živci niso stisnjeni. V možganih zaradi slabe prekrvavitve nastaja manj signalov, na poti proti organom pa zaradi pritiska prvega vretenca še dodatno oslabijo. To stanje poslabšajo nepravilne oblike hrbtenice, tako da povzročajo še tretje zmanjšanje in oslabitev signalov.
V smeri signalov proti možganom so nepravilne oblike hrbtenice prva ovira, zamaknjen atlas pa jih dodatno ovira. Možgani ne prejmejo vseh potrebnih informacij in ne morejo pravilno reagirati, zaradi tega organi postopoma izgubijo funkcijo in obolevajo.
Vsak človek ima manj ali bolj nepravilno obliko hrbtenice, edina rešitev pa je namestitev atlasa. Mlado drevo se zvija, starejše je vse bolj je čvrsto. Za razliko od drevesa, se človekova hrbtenica v starosti vse hitreje ukrivlja zaradi vse večje zamaknjenosti prvega vretenca. Ko se atlas namesti dojenčkom, hrbtenica hitro dobi pravilno obliko in takšna ostane vse življenje. Hrbtenica je steber življenja, ko pa je hrbtenica nestabilna, se življenje sesuva zaradi vse slabšega zdravja.