Sodobna prevara v imenu svobode, več pravic in prefinjenih manipulacij, zaradi katere na račun enega delavca sedaj delata dva, in kjer iz močne, povezane, pogosto samozadostne skupnosti danes nastajajo popolnoma odvisni posamezniki, ustreza samo industriji, korporacijam in kapitalu. Pogosto to spoznamo šele, ko osamljeni, bolni ali depresivni začutimo zmedo, ki smo si jo zakuhali.
Danes prihaja do tega, da skušajo tako moški kot ženske opravljati izvorno moško dolžnost – skrbeti za materialno eksistenco družine. Na račun tega trpi razvoj socialnih veščin. Vsak seveda potrebuje obleko, hrano in dom, a razvoj osebnostnih karakteristik in urejeni odnosi so bistveno pomembnejši kot goli ekonomski razvoj, kamor danes slepo vlagamo skoraj vse svoje napore.
»Plod sodobne družbe je utrujena in naveličana ženska. Razumite, da moški in otroci potrebujejo srečno in ne utrujeno ženo oziroma mater. Moški je ne bo ljubil nič bolj, če bo domov prinašala gore denarja.« Dr. V. O. Ruzov
Zaradi številnih želja (ki niti niso naše, ampak plod slabega samozavedanja in divjega marketinga) nimamo nikoli dovolj, naši edini potrebi, ljubiti in biti ljubljen, pa ostajata nezadovoljeni. Slaba vest v srcu in kronično nezadovoljstvo nam kažeta, da nekaj delamo narobe. Nikoli ničesar slepo slediti in nikoli ničesar slepo zavračati.
Julia Gonaway je na svojem portalu zapisala izpoved znane igralke:
»Brigitte Bardot, slavna zvezda in seks simbol v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ki je nastopila v 48-ih filmih, posnela 80 pesmi ter nastopila v številnih zabavnih oddajah, je pred časom izrazila veliko obžalovanje: „Ko vidim svoje stare filme na televiziji, jo ugasnem. Prikazovala sem tako nizkotno obnašanje.
Vrhunec sreče je v zakonu. Vsakič znova, ko vidim žensko z možem in otroki, se vprašam, zakaj pogrešam to. Ko sem obiskovala muslimanske države, sem bila vedno znova navdušena nad tamkajšnjimi ženskami. Na prvi pogled so izgledale pokrite in zatirane, ko pa sem pogledala natančneje, sem uvidela, da so dosegle raven sreče, o kateri sanja vsaka od nas. Njihovi moški so jih oboževali, jih zelo spoštovali in občudovali, se pogovarjali z njimi, medtem ko so stali zraven najdražjih trgovin. Njihovi prekrasni otroci vzhodnjaškega videza so tekali naokrog, možje pa so stali zraven s številnimi nakupovalnimi vrečkami in jih klicali 'habibi', kar pomeni 'draga' ali 'moja ljubezen'.
Moje prsi je ob opazovanju prebil občutek predirljive žalosti. Mislim, da mi nikoli nihče ni izkazal pol toliko spoštovanja, kot so ga bile deležne te ženske. Želela sem se vrniti v tisti čas, živeti tam s skrbnim moškim in mu dati otroke, sedaj pa živim z mačko in psom, ki pomislita name le, ko sta lačna.“«
Zakaj je torej tako pomembno, da ženska več pozornosti posveti odnosom in družini? Zato, ker se od nje navkljub temu, da v službi dela daleč preko svojih zmožnosti, doma še vedno pričakuje, da bo nekakšen katalizator ljubezni in razvoja. Če tega ne stori, se ji zgodi podobno kot moškemu, ki grdo ravna z žensko. Usoda poskrbi za to, da tako ali drugače nikjer ne najde pravega miru in zadovoljstva, saj ni opravila tega, kar je njena naloga.
»Bolje je opravljati svojo dolžnost, četudi nepopolno, kot popolno opravljati dolžnost nekoga drugega.« Bhagavad-gita, 18.47
iz knjige Ženske in moški (Andrej Pešec)
inspiracije