V porastu metod za osebnostno rast prepogosto pozabljamo na dialog, ki je ena izmed najstarejših oblik spoznavanja, tako sebe kot sočloveka. Dialog je dvo- ali večstranski pogovor, kjer naslavljamo in odgovarjamo na vprašanja, kot so: "Kdo sem? Ali sem skozi odraščanje ista oseba? Kdo sem v odnosu z drugimi? Ali se lahko v celoti spoznam? Kaj je smisel življenja? Ali lahko napredujem v partnerskem odnosu, v službi in na osebni ravni? Lahko spremenim svoje življenje?"
V dialogu spodbujamo razmišljanje in argumentiranje, spodbujamo soočanje z lastno samopodobo in sprašujemo po življenju. Skozi dialog se ubesedimo in izrazimo, kar pomeni, da se definiramo in razjasnimo. V osebnostni rasti, razvoju osebnosti, je ubesedanje in samoidentificiranje nujno. Nujen je globlji vpogled vase. Do vpogleda pridemo skozi dialog, skozi spraševanje in odgovarjanje na vprašanja, ki izzovejo k temeljnemu premisleku in osebnostnemu soočanju. Skozi odgovarjanje na temeljna bivanjska vprašanja se ozavestimo, povežemo s seboj, se utemeljimo in vzpostavimo trajnosten samoodnos. Predvsem se spoznamo in sami sebi odgovorimo na najbolj temeljna in begajoča vprašanja.
Osebnostni razvoj poteka dvosmerno na individualni in skupni ravni. Individualna raven pomeni, da se človek zazre vase in s samovpogledom, ki je zazrtje v osebnostni značaj, mišljenja, izkustva in dejanja, definira sebe in svoje življenje. Skupna raven pomeni spoznavanje, razumevanje in opredeljevanje prek drugega. Resnično človek sebe spozna le prek sočloveka. Sočloveka spozna skozi besedo, skozi pogovor in dialog. Dialog je prostor spoznavanj in je prostor spoznanj, zato je osebnostno zazrtje neizogibno. Prek drugega spoznavamo in razumemo sebe in se individualno izražamo in opredeljujemo. Sočlovek ni zgolj ogledalo, preslikava naše osebnosti. Je edinstveno bogastvo, do katerega lahko pridemo le skozi besedo.
V dialogu je beseda ključnega pomena. Prav tako je ključna za odnose. Ključna pa je tudi za samospoznavanje, saj le ko se ubesedimo, se identificiramo in jasno predstavimo sebi in drugim. Skozi besedo opisujemo svoje življenje, razumevanja in čutenja. Skozi besedo se izražamo in dajemo. Beseda nas sooča s seboj in drugimi ter nas poveže ali razdvoji na individualni in odnosni ravni. Besedo izrekamo v dialogu, v prostoru srečanj, kjer pridobivamo informacije o drugih, se učimo prepoznavati različne reakcije in opredeljujemo vrednote. Skozi dialog, torej ubesedanje, spoznavamo različne poglede in utrjujemo lastne.
Za človeka sta govor in pogovor osnova izražanja, osnova povezovanja in snovanja odnosov. Čeprav sta izražanje in govor človeku najbolj lastna, se ne govora ne izražanja ne učimo zavedno ali strukturno. Posledično smo okrnjeni in ne znamo ubesedati misli, čustev, čutenj in izkustev. Dialog je prostor govora, prostor izražanja in prostor samospoznavanja. Je priložnost za drugačen način bivanja, je priložnost za razvoj razmišljanja in je priložnost za osebnostni razvoj. Skozi dialog se opredeljujemo, spoznavamo lastne vrednote in se spogledujemo s svojim jazom. V dialogu je osebnostni razvoj neizogiben, zato pravimo, da je osebnostna rast del dialoškega spoznavanja.
Osebnostna rast, spoznavanje lastnega jaza in soočanje z lastno identiteto postaja vse bolj pomembno in ključno pri lastnem razvoju, zdravju in odnosih. Če želimo doseči kakovostno bivanje, bivanje, v katerem smo v spravi s seboj in vzpostavljamo kakovostne in trajnostne odnose, potem je samospoznavanje nujno. Pri samospoznavanju odkrivamo lastno identiteto in jo oblikujemo ter nadgrajujemo. Na tej poti se soočimo s samospoštovanjem, lastnim ovrednotenjem in lastnim etičnim kompasom. V osebnostni rasti je v ospredju soočanje s seboj in notranjim jazom ter spoznavanje lastne preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
V dialogu, pogovoru z drugo osebo, kristaliziramo lastno identiteto, preučujemo trenutne ali dolgotrajnejše težave, nemire, konflikte in nejasnosti. Skozi dialog osmislimo lastno življenje in lasten značaj. Osrednja vprašanja v dialogu so: "Kdo sem? Kdo želim biti in postati? Kako pridem do tja?" Skupaj skozi dialog spoznavamo osebnostne zadržke, dvome in strahove, se z njimi soočimo in stopimo na pot premagovanja. V dialogu se nenehno srečujemo, saj osebnostna rast ni enkraten dogodek, ampak proces. Bistveno pri dialogu je, da se spoznavamo s svojim značajem in nekrepostnim vedênjem ter se z njim soočamo na osebnostni in odnosni ravni.
Zavedati se moramo, da če želimo narediti premike v življenju, moramo odgovoriti na osnovno vprašanje: "Kdo sem?" Najprej se moramo dobro spoznati s seboj, opredeliti notranji jaz in se identificirati z njim. Na drugi stopnji se moramo opredeliti v odnosu z drugimi, saj je naša identiteta izoblikovana na podlagi odnosov z drugimi. V tretjem koraku je treba razjasniti, kdo so tisti drugi, s katerimi smo v odnosih. Razjasniti si moramo, kakšne odnose imamo z njimi in ali so možnosti za izboljšave. Ko vse to opredelimo in razjasnimo, lahko preidemo na drugo vprašanje: "Kdo želim biti?" Na tej točki se ozremo v preteklost, v otroštvo, v želje, ki smo jih gojili v preteklih obdobjih. V pogovoru razjasnimo vizije in pričakovanja, ki smo jih imeli nekoč in ki jih imamo danes. Nato se osredotočimo na tretje vprašanje: "Kako pridem to tja?" oziroma "Kako postanem oseba, skladna s svojo naravo?" Tudi ta odgovor zahteva svoj čas, razmislek, tišino in dialog. Celostno skozi dialog odkrivamo svojo bit, naravo, in se usmerjamo na pot skladnosti in enkratne človeškosti.
Samospoznavanje
Samospoznavanje pomeni raziskovati svoj notranji jaz in osebnostni značaj ter odkrivati lastno zgodovino. Pomeni zaziranje vase, v svoje življenje, dejanja, odločitve in samopodobo. Samospoznavanje je jasno opredeljevanje sebe, osebe, ki odrašča in se skozi čas spreminja. Osebno spoznavanje je vedno drzna poteza, ki zahteva celega človeka in veliko poguma. V samospoznavanju se soočamo s strahovi, najglobljimi bojaznimi, ovirami, nezadovoljstvi, nezmožnostmi, pozabljenimi sanjami in skritimi željami. Na poti samospoznavanja doživljamo pretrese in tudi samopotrditve. Proces samospoznavanja je streznitven in tudi katarzičen. Pravzaprav je samospoznavanje polno nasprotij, prav tako kot je vsakdanje življenje. V dialogu, na poti samospoznavanja, prepoznavamo ta nasprotja, ki so navadno vir tesnob in duševnih stisk. V dialogu se z njimi soočamo in jih postopoma premagujemo. V dialogu samospoznavanje ni samotno ali osamljeno, saj sta osrednji dejavnosti govor in pogovor, skozi katerega se posameznik opredeli in osmisli. Skozi pogovor misli in čutenja dobijo obliko in smisel. V dialogu, pogovoru z drugim, sebe najbolje spoznamo, saj se v pogovoru opišemo, razkrijemo in poistovetimo.
Identiteta
Identiteta je jasna in konkretna opredelitev sebe kot celostne osebe, ki je pogojena z zgodovino, navadami, družino, prijatelji, kariero in drugimi pogojevalci, ki zaznamujejo življenje. Identiteta se navezuje na našo podobo, ki jo doživljamo sami in ki jo doživljajo drugi, še posebej ljubljene, družinske osebe. Identiteta pomeni istovetnost, sozvočje z lastno idejo podobe in idejo podobe, ki jo doživljajo drugi. Kadar ideji nista v skladnosti, sebe začnemo doživljati nemirno, nejasno in neopredeljeno, kar na dolgi rok lahko povzroči stisko in duševni nemir. Prvi korak v identificiranju je soočenje s seboj in soočenje s podobami, ki nam jih posredujejo drugi. Kako nas drugi identificirajo, izvemo v pogovoru z njimi. Prav tako v pogovoru poteka proces samoidentifikacije. Skozi dialog na površje prinesemo do zdaj znane podobe in identifikacije in v procesu dialoga odkrijemo nove, še nepoznane ali nesprejete podobe, ki šele vstopajo v identifikacijo. Identifikacija je nenehen proces, pregledovanje osebnosti, ki jo doživljamo sami in ki jo doživljajo drugi. Skozi pogovor se ubesedimo in opredelimo in s tem identificiramo.
Samospoštovanje
Ključnega pomena v osebnostnem razvoju je samospoštovanje, pozitivna samopodoba. Dokler človek sebe ne doživlja in sprejema pozitivno, kot osebe, ki ima veliko vrlin, dobrih lastnosti, do tedaj osebnostno ne more napredovati. V osebnostni rasti se poglabljamo vase, v svojo podobo in pri tem vstopamo v odnos s seboj. Bistveno pri vsakem odnosu, tudi v odnosu s seboj, je spoštovanje oziroma samospoštovanje. Če osebe, kar označuje tudi sebe, ne cenimo, ji ne dajemo moralne veljave ali je ne obravnavamo kot vredne zaupanja, potem ne moremo vzpostaviti pristnega in trajnostnega odnosa. Pri samospoštovanju imata samozaupanje in pozitivno ovrednotenje osrednjo vlogo, saj dokler sami sebe ne prepoznamo kot dobre in tudi veličastne osebe, se ne moremo samospoštovati, ceniti. V dialogu vstopimo v stik s seboj in definiramo, ali smo sami sebi zaveznik, ali sebe dojemamo kot pozitivno in moralno osebo, ali smo sami sebi in drugim vredni zaupanja in ali so naše življenje in naša dejanja odraz osebe, ki spoštuje in je spoštovana.
V dialogu, skozi pogovor, ki je človeku ena izmed najbolj lastnih dejavnosti, osmislimo sebe, svojo osebno zgodovino, misli in čutenja ter stopimo na pot učenja in spoznavanja. Z drugimi besedami, v dialogu se osebnostno razvijamo in razvijamo svoj značaj. V besedi se identificiramo, poglabljamo samoodnos in utrdimo samozavedanje.
inspiracije