Ruski psiholog V. O. Ruzov je zapisal: »Vse, kar počnemo v življenju, so le igračke, s katerimi se zamotimo, medtem ko se učimo znanosti o odnosih.«
Če se vam nenehno ponavljajo iste preizkušnje v odnosih, se še niste naučili svoje lekcije, kar čudovito pokaže film Neskončni dan. Eno najpomembnejših znanj je razumevanje, kako ravnati skladno z dolžnostmi v vsakem specifičnem odnosu. Posebej pomemben vpliv na vse naše odnose imajo družinski odnosi, zlasti odnos z mamo in očetom.
1. Spoštovanje
Spoštovanje je temelj vseh zdravih odnosov, drugih pa ne moreš zares spoštovati, če jih najprej ne sprejmeš takšnih, kakršni so; sebične želje in poskus spreminjanja drugih povzročijo to, da se ljudje okrog nas prikažejo v najslabši luči. Samo pomislite, kdaj sami pokažete svoje rogove – ko vas skušajo spreminjati in z vami manipulirati. Tisti, ki vedo, kako težko je nadzorovati že samega sebe, se zavedajo, da je poskus nadzora drugih resnična in nesmiselna misija nemogoče.
Naloga vseh nas je biti vedno hvaležen in spoštljiv do vseh, zlasti do starejših in staršev, ne glede na to, kakšne vzgoje smo bili deležni, ter se zavedati, da ti otrokom navadno posvečajo 108 odstotkov svojih zmožnosti, kapacitete pa imajo različne. To nikakor ne pomeni, da odobravamo njihovo ravnanje ali da naredimo vse, kar nam rečejo, seveda ne. To preprosto pomeni, da brez obsojanja in zamer sprejmemo vse, kar nam je bilo dano prek njih. Modrost uči, da si starše s svojim lastnim delovanjem v resnici izberemo sami.
2. Strpnost
Dejanja drugih sodite po njihovem namenu, svoja dejanja pa po izvedbi, tako se boste izognili številnim nesporazumom. Navadno ravnamo ravno obratno. Nobene pravice nimamo gaziti po egu drugih, če nismo plačani za to ali pa odgovorni zanje kot starš ali učitelj. Vsi delamo napake.
Še danes se spomnim, kako sem v srednji šoli 'krstil' fanta, ki je danes eden najboljših rokometašev v Sloveniji; hvala bogu je pametnejši od mene in mi tega petelinjenja (še) ni vrnil. Starejše, boljše in naprednejše občudujmo, namesto da smo jim zavistni; z vrstniki in sodelavci namesto tekmovanja sodelujmo; in namesto da mlajše in ranljivejše izkoriščamo, je treba zanje skrbeti in jih ščititi.
3. Odsotnost kritiziranja
V vseh išči le najboljše in se zavedaj, da nikomur na tem svetu ni lahko. Čebela v vsem in vsakem išče nektar, muha pa se najraje plazi po dreku, ki ga prenaša še drugam, rada pa gre tudi na odprte rane, kjer najbolj boli … Bodite tako predani poti popolnosti, da vam zmanjka časa za kritiziranje drugih.
4. Moč pozitivnih besed
Uporaba pozitivnega govora, ki je koristen, dobronameren in ne vznemirja drugih, je metoda, ki čudežno oplemeniti odnose. Ljudje bodo razvijali lastnosti, na katere boste dajali verbalno pozornost; če jih boste naslavljali z besedami rožica, vitez ali princ, bodo takšni tudi postali, enako pa velja tudi za nazive pijanec, koza in/ali lenuh. Rdeča pika, ki jo na čelu nosijo tista dekleta v Indiji, pomeni, da so te dame poročene ali oddane, rdeča pikica pa nas lahko spomni še na nekaj: na katerem gumbu na vašem radijskem stolpu je tak rdeč pobarvan krogec? Na gumbu za snemanje … Besede so lahko nevarno smrtonosno orožje ali pa čudovit balzam za srce in dušo.
Pozitiven govor se začne pri razvoju pozitivnega notranjega dialoga. Tako kot se obnašamo do sebe, se obnašamo tudi do drugih, zato je nujno razviti zdravo samozavest in samopodobo, ta pa se v izjemni meri razvija v prvih letih našega življenja.
5. Vzgoja
Prvih pet let je treba z otrokom delati kot s princem, saj se tedaj razvija njegova čustvena inteligenca in potrebuje le ljubezen, drugih deset let je treba v otroku z zgledom razviti odgovornost, skromnost in disciplino, po njegovem 15. letu pa je odnos z 'otrokom' nujno spremeniti iz klasičnega odnosa oče/mati sin/hči v spoštljiv in zaupen prijateljski odnos, kjer pa se seveda vedno ve, kdo je kdo. Žal le redki starši naredijo ta zelo pomembni in odločilni korak v odnosu z otroki. Fante vzgajamo v moške, dekleta v dame, oboji pa naj odraščajo v duhu nesebičnosti in sodelovanja.
6. Ženska in moška narava sta si zelo različni
Vsak od nas je drugačen, obstajajo pa značilne karakteristike narave enih in drugih, ki se jih zelo slabo zavedamo, zato drug od drugega pričakujemo več, kot si lahko realno ponudimo. Ko je ženska nesrečna, so nesrečni vsi okoli nje, ko pa je ženska srečna, sije vse okrog nje. Moški, ki to ve, bo vedno lepo ravnal z dekleti, ženska, ki se zaveda svoje moči, pa te ne bo zlorabljala. Vzdušje v odnosih v veliko večji meri narekujejo ženske, inteligentne ženske pa to počnejo posredno, upoštevajoč poznavanje moške psihologije. Ženska je vrat, ki obrača glavo.
Natančno proučite dinamiko v odnosih med ženskami in moškimi, saj poznavanje te znanosti prinaša čudežno znanje, uporabno tako v odnosu do partnerja, staršev in otrok kot vseh drugih. Preverjeno.
7. Poslušanje
Dva monologa še ne naredita dialoga. Ko zares prisluhneš besedam sogovornika, lahko natančno vidiš, kdo je, česa si želi in kaj potrebuje, mi pa komuniciramo, ne da bi slišali, ampak da bi odgovorili. Najboljši pogovor je tisti, ko z vami nekdo govori o vas. Odkar znam vsaj nekoliko bolje poslušati, sem deležen nenavadno lepe, srčne izmenjave z ljudmi in življenjem; odnosi s tem dobijo povsem drugo dimenzijo. Enako pozorno kot drugim je smiselno redno prisluhniti tudi vsemu, kar nam sporočajo naše lastno telo, čustva, um in vesolje oz. bog, ki nas nenehno usmerjajo k optimalnemu delovanju, miru in sreči.
8. Dajanje
Izmenjava daril in naklonjenosti so nujna sestavina vsakega odnosa, nujno pa je vedeti, da v odnosih nikdar ni proporcionalnih povračil, življenje pa vedno vsakomur nameni ravno toliko, kot mu pripada. Ko nekomu nekaj daš in za to nekaj želiš ali pričakuješ v zameno, to ni ljubezen, ampak posojilo, prava ljubezen pa pomeni inteligentno brezpogojno dajanje. Dobrota ni sirota, treba pa je dajati pravilno glede na okoliščine. Več ko daš, več dobiš.
9. Gospodarji ali skrbniki in sluge?
Življenje so odnosi, in če bi bili radi deležni neskončne izmenjave in harmonije v njih, vedite, da je vse povezano z vsem. Že Einstein, Tesla, Da Vinci in drugi so pisali o tem, da človek ne bo našel prave harmonije in miru, dokler ne bo razvil božanskih kvalitet in razširil svojega kroga sočutja na vsa živa bitja. Ključno je, da se zavemo, da smo del in skrbniki planeta in vseh njegovih prebivalcev, ter ne njegovi in njihovi gospodarji. V tem je skrivnost prave harmonije. Naša naloga je razviti ljubezen do vseh in vsega.
Spoznavanje vede o odnosih je kot vgradnja klimatske naprave v vročih poletnih dneh, nekaj najlepšega pri tem pa je to, da če želimo harmonizirati svoje odnose, ne potrebujemo soglasja ali sodelovanja nikogar; dovolj je, da mi naredimo svoje in da se zavedamo univerzalnih zakonov, izredno dobrodošlo pa je vedeti, kako ravnati skladno z vsako konkretno situacijo, saj imamo v vsakem odnosu drugačne naloge, vloge in dolžnosti. Življenje v vseh pogledih poskrbi za vse, ki vedno inteligentno delujejo za dobrobit vseh, nič pa ne odide, dokler se ne naučimo tega, kar moramo vedeti.