V majhnem mestu je stala temačna stara hiša, v kateri je strašil demon. Vanjo si ni upal stopiti nihče.
Nekega dne je najpogumnejši mož v vasi oznanil, da bo preživel noč v njej. Še isti večer je odšel v hišo. Drugi moški, ki je mislil, da je pogumnejši kot prejšnji, se je odločil, da bo enkrat za vselej pokazal, kdo je pogumnejši, in sklenil, da bo prehitel najpogumnejšega, ter še isto noč preživel v demonski hiši.
Odšel je proti hiši in začel odpirati vrata, ne vedoč, da se je najpogumnejši že nastanil v njej. Ko je potisnil vrata, da bi se odprla, je moški, ki je že bil v njej, hitro skočil k vratom v prepričanju, da jih želi odpreti demon, in jih skušal zapreti. Moški zunaj se je še močneje naslonil na vrata, da bi jih odprl in premagal demona. Enako je naredil ta na notranji strani.
Boj se je nadaljeval vso noč, oba sta dajala vse od sebe, da bi premagala demona. Noč je minila in sonce je vzšlo ter posvetilo na vrata. Tedaj sta skozi špranje zagledala drug drugega in ugotovila, da na drugi strani ni demona, temveč je le sovaščan. Naveden človek, ne demon.
Na svetu je preveliko podobnih situacij
Ljudje mislimo, da smo dobri in da se moramo boriti proti zlobnežem, ki nam bodo kaj storili. Obe strani mislita, da je drugi zlobnež. Ljudje zmeraj zavzamemo stališče, da smo mi dobri, da ravnamo v dobri veri, drugi pa je v zmoti, nam želi slabo. To je namreč edini način, da lahko nadaljujemo svojo misijo na tem svetu, da dosežemo svoj prav.
Človek, ki je označen za terorista z vidika celotnega sveta, je v sebi dejansko prepričan, da je dober človek.
Več dobrega (po njegovo) naredi, hujša dejanja stori (z našega vidika). Ampak kaj je dobro in kaj slabo, je v resnici odvisno le od tega, s čimer se identificiramo – z religijo, nacionalnostjo, družino ali katerimkoli drugim dejavnikom ali zgodbo.
Prva in najpomembnejša odgovornost: skrb in prevzem nadzora nad svojo notranjostjo
V osnovi mora vsak človek naprej začeti delati na sebi. Prva in najpomembnejša odgovornost kateregakoli človeka bi morala biti skrb in prevzem nadzora nad svojo notranjostjo, lastnim mirom in srečo.
Kljub vsem svojim dobrim namenom povzročimo veliko trpljenja na svetu
Če se to ne zgodi, bomo kljub vsem svojim dobrim namenom povzročili veliko trpljenja na svetu. Sebi in drugim. To se dogaja danes. Če ne veš, kako upravljati svoje telo, um ali čustva – kako boš pomagal/upravljal svet? Če ne zmoreš in ne znaš skrbeti zase, kako boš skrbel za svet?
Zato je prva in osnovna odgovornost in naloga vsakega posameznika, da se nauči upravljati zgoraj našteto. Da zna upravljati sebe, se ne prepustiti podzavestnim vzorcem, prepričanjem in ustaljenim navadam.
Svet si zasluži človeška bitja, ki so inženirji in odlični menedžerji svojega telesa, uma in čustev ter imajo fantastičen smisel za življenje.
inspiracije