Da bi postali srečnejši, moramo odločno prekiniti hipnozo, pod katero verjamemo, da bomo 'nekega dne' dosegli 'več in bolj' in šele takrat postali srečni. Srečni kar tako smo lahko samo zdaj, in to razpoloženje nas bo vodilo v boljšo prihodnost.
Mit o več
»Kdo je bogat? Tisti, ki je zadovoljen s svojo usodo.«
Večina med nami postane žrtev tistega, kar sami imenujemo mit o več:
Več ko imaš, bolje se boš počutil. Naša družba živi pod kolektivno hipnozo, v kateri si vsakdo želi imeti vse več stvari ali 'svetlih, lesketajočih se predmetov'. Ta hipnoza temelji na zahrbtnem in pogosto nezavednem prepričanju, da več igrač, uspeha in denarja pomeni večjo srečo. Takšno prepričanje je skupno nam vsem.
Namen velike večine oglaševanja je ohranjanje mita o več; to je Stroj, ki poganja celotno gospodarstvo. Oglaševalci vsako leto potrošijo milijarde dolarjev samo zato, da bi nas prepričali, da taki kot smo, nismo dovolj dobri, in da potrebujemo več stvari – pravzaprav ogromno stvari, da bi bili srečni.
Oglasi namreč še kako vplivajo na nas. Temu se ne moremo upreti: sporočila, ki jih vidimo ali slišimo, na nezavedni ravni vsakokrat znova prodrejo v naše možgane in sčasoma postanejo prepričanja. Če ne bi bilo tako, oglaševalci ne bi trošili milijone denarja samo zato, da bi mi vedno znova videli njihove oglase.
Če pomislimo, da otroci vsak dan presedijo v povprečju po pet ur pred televizorjem, ali je potem sploh še presenetljivo, da imamo kup nesrečnih otrok, ki kar ne morejo dočakati, da bodo dobili novo igračko, videoigrico ali kavbojke znane znamke?
Mit o bom-ko-bom
- Srečen/-na bom, ko bom našel/-la idealno/-ega partnerico/-ja.
- Srečen/-na bom, ko bom našel/-la primernejšo službo.
- Srečen/-na bom, ko bom imel/-a otroka (ali še enega otroka).
- Srečen/-na bom, ko bodo otroci končno odšli v šolo.
- Srečen/-na bom, ko me bodo drugi začeli ceniti ali mi izražali priznanje za trud.
- Srečen/-na bom, ko se bom lahko upokojil/-a …
- Srečen/-na bom, ko bom shujšal/-a 3 (5, 7, 10) kilogramov.
Ne glede na to, kolikokrat nam uspe, da izpolnimo pogoje, za katere smo menili, da morajo biti izpolnjeni, če želimo postati srečni, vedno znova ugotavljamo, da nas vendarle še niso zadovoljili. Ob vsakem takem izpolnjenem pogoju občutimo bodisi bežno zadovoljstvo bodisi odkrito razočaranje.
Kadar se ujemamo v mišljenje, da bomo srečni, ko bomo nekaj dosegli, srečo vedno odlagamo v prihodnost, v resnici pa je edini čas, ko lahko zares izkusimo srečo, prav tu v tem trenutku.
Da bi postali srečnejši, moramo odločno prekiniti hipnozo, pod katero verjamemo, da bomo nekega dne dosegli več in bolj in šele takrat postali srečni. Srečni kar tako smo lahko samo zdaj, in to razpoloženje nas bo vodilo v boljšo prihodnost.
inspiracije