Njegova svetost 14. dalajlama, Tenzin Gyatso, duhovni voditelj Tibeta, je bil prepoznan pri zgolj dveh letih kot naslednja reinkarnacija svojega predhodnika, 13. dalajlame. Gyatso pomeni ocean in kot ocean globoka so tudi njegova učenja, ki jih s sočutjem in ljubeznijo deli med svetovno prebivalstvo z namenom širjenja miru in razvijanja sočutja do drugih in predvsem sočutja do sebe.
Njegova svetost pa je predvsem preprost, vedno nasmejan in najbolj igriv človek, ki sem ga kdaj srečala. Izžareva neopisljivo milino, veselje in otroško navdušenost do vsega, kar vidi, ter živi brezmejno sočutje, ki se ga v njegovi družbi kar nalezeš.
Kadarkoli se spomnim nanj ali preberem kakšen njegov citat, se mi nariše nasmešek na obrazu, moje srce pa obdata mir in sočutje. Neizmerno sem mu hvaležna za to darilo. Sledi le nekaj izmed kopice njegovih naukov, ki bodo, upam, tudi za vas darilo neizmerne vrednosti.
1. Ljubezen je odsotnost sodb in navezav
Ustavi se za trenutek in pomisli, kaj vse oziroma koga vse si danes obsojal/-a. Zakaj bi to počel/-a? Ti to kaj prinese, razen trenutnega občutka zadovoljstva? Obsojanje ne služi ničemur, le blokira ljubezen, resnico in nas ujame v iluzorne predstave. Ljubezen nima omejitve in se porodi v odsotnosti obsodb.
Poglej še, na koga vse si navezan. Kakšne so tvoje navezave? Ali ti te omogočajo, da ljubiš svobodno, brez pogojevanja? Zakaj ljubiš le tistega/-o, na kogar si navezan/-a? Zakaj so drugi manj pomembni? Samo zaradi tega, ker nanje nisi navezan/-a?
Ljubi vse, ne naveži se na nikogar.
2. Bodi srečen/-na, da včasih ne dobiš tistega, kar si želiš!
Ko stvari ne gredo tako, kot smo si želeli in načrtovali, se velikokrat po razočaranju obrnemo vase, kar pomeni, da se končno ustavimo in pogledamo na stvari z druge perspektive.
Veliko želj, ki jih imamo, je v resnici le krpanje praznine, ki jo čutimo v sebi. Takoj ko si izpolnimo to željo, se v nas začne prebujati nova. Ali pa strah, da bomo pridobljeno izgubili. Resnica je, da vam noben denar, razmerje, tehnologija ne bo dalo tistega, po čemer hrepenite, popolne izpolnitve in zadovoljstva. To si lahko daste le sami, tako da ste popolnoma iskreni s seboj.
Nič drugega oziroma nihče drug ti ne more dati ljubezni in miru, to si lahko podariš le sam.
Veliko ljudi živi v iluziji, da sreča, ljubezen in mir izvirajo iz zunanjega sveta. Najdeš jih lahko le v sebi. Da bi našel/-la mir, moraš preusmeriti svojo pozornost na sedanji trenutek. Tavanje v preteklosti in sanjarjenje o prihodnosti nas oddaljuje od resnične sreče. Živi ta trenutek, kot da je to vse, kar imaš.
Ko spoznaš, da imaš vse, kar potrebuješ, v sebi že ta trenutek, občutiš resnično srečo.
3. Resničen junak je tisti, ki osvoji svoja čustva sočutno
Lahko je preganjati negativna čustva in jih nadomestiti s pozitivnimi, vendar je izjemno pomembno, da se negativna čustva naučimo tudi sprejeti. Tako kot si svetloba, si tudi tema. In sprejeti moraš vse dele sebe, tudi temne. Šele ko se naučiš sprejeti sebe, biti sočuten do sebe, si lahko sočuten do drugih.
Zato poskusi sprejeti tudi tiste temačne dele sebe; depresijo, mračne misli, jezo, strah, ljubosumje. To je vse del tvoje izkušnje. To so le čustva, ki jih doživljaš, sprejmi jih. To nisi ti.
4. Moja religija je zelo preprosta. Moja religija je sočutje. Kaj pa tvoja?
Bodi sočuten, kadarkoli je to mogoče. Vedno je mogoče.
5. Resnično sočuten odnos se ne spremeni, tudi ko te nekdo prizadene
Na sočutnost veliko ljudi gleda kot na čustven odziv, vendar to ni. Resnična sočutnost je prepričanje, da si vsa bitja zaslužijo srečo, in ne trpljenja. Ne glede na videz, prepričanje, raso, njihovo preteklost … Bi lahko bili sočutni tudi do morilcev, posiljevalcev?
6. Tvoji sovražniki so tvoji najboljši učitelji, saj ti njihova prisotnost omogoča razvoj strpnosti, prisotnosti, sočutja in razumevanja
Lahko je sprejemati in biti strpen do prijatelja, kaj pa, ko pride na vrsto nekdo, s katerim se ne razumete ali do katerega gojite negativna čustva? A ste lahko strpni in sočutni do njih?
Bolj ko se naučite svojega sovražnika sprejemati kot učitelja, lažje se boste znebili predstave sovražnosti. Tako boste zasadili seme sočutnosti v svoj um in lažje boste komunicirali.
7. Včasih v življenju ni odgovora, je le plemenita tišina
Ljudje smo navajeni na vsako vprašanje takoj odgovoriti. Včasih pa bi se bilo treba ustaviti, prekiniti svoj avtomatizem in prisluhniti, ali je odgovor resnično potreben.
Uporabiti tišino, ko ni pravega odgovora, je edini način, da ustavimo svoj um in odkrijemo, ali vprašanje mogoče nima resničnega odgovora ali pa nam ta tišina pomaga najti resnični odgovor, in ne nekega avtomatskega odziva, ki ga sproducira naš um.
inspiracije