Da sem lahko preživela, sem se že zelo zgodaj v življenju kompletno odrezala od sebe.
Kot visoko občutljivo bitje sem se rodila v svet, v katerem je materija gosta in trda, srca ljudi se takrat še niso začela odpirati in telesa ljudi še niso bila čiščena težkih lastnih in predniških traumatičnih spominov. Svet je bil zelo daleč od svetlobe, v kateri sem prišla na svet. Da sem lahko v njem preživela, sem prenehala čutiti (sebe).
Zelo zgodaj sem se odpovedala ljubezni do sebe, kar je rezultiralo v ogrožujočem slabšanju krvne slike, in zameglila vid, da sem se zaščitila pred neprijetno resnico.
Čeprav navzven dokaj običajno življenje enega otroka, pa se je fizično telo okrog mojega sedemnajstega leta starosti začelo pripravljati na moj odhod iz tega sveta. Postala sem suhljata bleda senca tistega bitja, ki se je rodilo v žensko telo, da bi raslo, se razvijalo in cvetelo v tem svetu. Na priprave na odhod iz tega sveta je med drugim nakazovala ogrožujoča krvna slika in posledični pristankek v bolniščnični oskrbi. Številne medicinske preiskave fizičnega telesa niso pokazale nič vzročnega. Vse ok. Za druge nivoje našega bivanja takrat še nisem vedela. Čutila pa tudi nisem. Z občasno podporo medikamentov sem živela naprej, navidezno lepo in s stališča današnje družbe uspešno življenje.
Prebudilo me je šele rojstvo prvega otroka, ko so se naravni nagoni v podporo mlademu bitju tako zelo okrepili, da so porušili umetno zgrajeni obrambni zid. Doživela sem ponovno povezavo s sabo in se v naslednjih letih začela soočati s poraznim stanjem svojega naluknjanega energijskega telesa. Pot je bila dolga in naporna. Ob vseh delovnih in družinskih obveznostih sem svoje energijsko polje krpala zelo počasi, s pomočjo številnih izobraževanj, poglobljenega dela na sebi in ob pomoči predanih učiteljev. Do danes mi je uspelo moje stanje sanirati tako, da je fizično telo zdravo brez medikamentov in da se je moje energijsko telo končno sidralo na Zemljo. Življenjska energija prosto teče skozi moje telo, občasne zastoje znam sprostiti, luknje v mojem energijskem polju pa so večinoma pokrpane. Skozi temno noč duše sem se na novo rodila.
Kaže, da bodo sledovi in brazgotine preteklih (pre)izkušenj ostali z menoj za vedno. Nagrade za vloženi trud za pot k sebi pa so neprecenljive vrednosti. Vsak dan živim bolj kvalitetno in radostno življenje, pridobljeno znanje in izkušnje pa mi prav pridejo pri pomoči drugim ljudem, ki so se odločili prevzeti odgovornost zase, pogledati v srž svojih težav in poiskati pot do lepšega, bolj pristnega, bolj zdravega in radostnega življenja.
Radosti nisem našla v blišču, minljivih užitkih ter obstoječih vrednotah zunanjega sveta. Radost sem našla v notranjem miru, povezanosti z lastno bitjo in presunljivi lepoti življenja, ki jo imamo možnost izkušati preko naših fizičnih čutil. Včasih pogledam v nebo, tja gor med zvezde, in se zahvalim za milost, ki mi jo je dovoljeno občutiti. Blagoslovljena sem. Ali pa rojena pod srečno zvezdo.
inspiracije