Ali veš, da čustva, če si jih dovolimo začutiti, trajajo samo 90 sekund? 90sek, da se spustijo skozi telo in se transformirajo.
Sem pa pri sebi zaznala to, da če si jih ne dovolim čutiti in sprostiti, se nalagajo in kopičijo. In potem včasih, ko se ustvari varen prostor in čas za to, butnejo ven in trajajo in trajajo, tečejo, se čistijo.. in jok ali jeza kar trajata.. po eno uro in še več.. in vse za nazaj.. in tudi to je okej. Po določenem času se zregulirajo. In hkrati se lahko učim jih regulirali sproti.
Čustva in občutki nas učijo: Kaj ja, kaj ne. Kje nam je prijetno, česa si želimo več v življenju. Ob kom mi je prijetno in ob kom mi ni. Kateri kraji so mi ljubi. Lahko jih uporabimo kot smerokaze ali kot gorivo (npr. v čutenju jeze leži cel kup moči, ki jo lahko uporabimo za korake naprej v svojem življenju).
Želim si, da si večkrat dovolim(o) plavati s čustvi. Se ne utapljati v njih. Si jih dovoliti čutiti. Pretočiti. Resnična škoda bi bila, da bi se zatikala in nam ustvarjala bolezni ali druge fizične težave. Kar se, mimogrede, mnogokrat dogaja. Ko ne zmoremo sprocesirati in regulirati dogajanja, nam udari na telo in potem celimo in čistimo tam. Poznano, kajne?
*Na obilje moči, zavedanja in občutka varnosti.. naj si jih dovolimo čutiti.
In na obilje transformacij neprijetnih čustev (ker zame negativna pač ne obstajajo) in na obiljeeeee čutenja prijetnih :)
In dajmo se zavedat, da mi nismo čustva, ki jih čutimo. So samo izkušnje, doživljanja, mavrica skozi katera potujemo.
In vsi odtenki so okej, so pravilni. Naj nas ne definirajo
Objem vsem :)
