Čudežna moč poslušanja za mirno reševanje sporov
Spore rešujemo na štiri načine. Prvi: za spor obtožimo druge. S tem dolgoročno ne rešimo nič. Drugi, malo boljši nivo, je da za spor obtožimo se. S tem dolgoročno spet nič ne rešimo, saj tako kultiviramo občutek žrtve, ne da bi se skušali povezati z vzrokom težav in rešitvami le teh. Tretji, prvi od nivojev, do katerega je treba priti, uči o tem, da moramo ugotoviti potrebo, ki se skriva za tem, da smo bili sami oz. otrok konfliktni. Četrti, najvišji, skoraj božanski nivo, pa pravi, da moramo skušati v konfliktu ugotoviti, katera potreba osebe, s katero smo se zapletli, ni bila zadovoljena, da je prišlo do spora. To razumevanje me je odkar vem zanj neštetokrat doma in v službi rešilo številnih hujših incidentov. Posebej se spomnim primera z očetom.
Prišel sem na obisk k staršem. V dnevno sobo vstopi oče, rahlo slabe volje. Skoraj zagotovo je prej spil tudi kozarček, dva vina. Naravnost mi precej provokativno reče: »A imaš namen vse življenje živeti kot klošar?« K sreči sem bil v dokaj dobri zavesti in se nisem takoj zadirčno oglasil nazaj, kot bi gotovo to storil še nekaj let nazaj. Raje kot to sem se v umu vprašal: od kje očetu to; zakaj me je primerjal s klošarjem? Katera potreba bi lahko bila za tem? Iskreno sem skušal dojeti vzrok tega in bil v hipu tudi nagrajen v obliki odlične intuicije, ki mi je od znotraj dala namig. Očeta vprašam: »Oče, če te prav razumem, te skrbi, da bom živel kot siromak. Da bom revež. Drugim v napoto. Domačim pa v sramoto«. Oče z že opazno bolj mirnim tonom reče: «Tako je. Kaj je treba tega, da živiš tako? Seliš se sem in tja. Nimaš niti redne službe. Kdo te plačuje? Kje dobiš denar?« Oče ve, da živim precej drugače, kot marsikdo. Posebej v tistem času, ko je prišlo do tega pogovora, sem se resnično selil vsakih nekaj mesecev. Živel sem v stanovanjih prijateljev, katera so mi odstopili, ko so šli na pot v Indijo. Predaval sem na osnovi prostovoljstva in donacij, nikjer pa nisem pogojeval plačila za nič, kar sem delal. To sledim še danes. Tako sem razumel, da se za očetovimi ostrimi besedami preprosto skriva dobronamerna potreba po tem, da je njegov sin na varnem. In preskrbljen. To sem ubesedil in v trenutku se je atmosfera v prostoru spremenila.
Lahko rečem tudi, da sem začel šele tedaj dojemati, kakšen večni dobronamernik mi je oče, no to kaže na zelo svoj način. Očetu in mami sem, da ju pomirim, pokazal razpored predavanj in jima na več načinov pokazal ter dokazal, da nimata kaj skrbeti.
inspiracije