VeÅ”, da naj bi bilo do leta 2050 v morjih veÄ kosov plastike, kot je rib? In to ne samo v oddaljenih oceanih, ampak tudi v Jadranskem morju.
Plastika je klasiÄen primer, kako smo ljudje zmožni blagoslov spremeniti v prekletstvo. ZaradiĀ neodgovorne uporabe in lahkomiselnega ravnanja je postala eden izmed najhujÅ”ih okoljevarstvenih problemov.
Ampak zdaj si neodgovorne uporabe plastike ne moremo veÄ privoÅ”Äiti. PriÅ”el je Äas, da vsak posameznik prevzame odgovornost pri svojem vsakodnevnem potroÅ”niÅ”tvu. Zato Å”e danes vklopi razum in zavrni, Äesar ne moreÅ” ponovno uporabiti!
Samo pomisli ā¦
V zadnjih 70 letih smo zavrgli 79 odstotkov kupljene plastike, od tega je bilo recikliranih le devet odstotkov.
Petdeset odstotkov plastike uporabimo le enkrat.
Vsako minuto je kupljenih milijon plastiÄnih steklenic.
Vsako leto porabimo pet trilijonov plastiÄnih vreÄk.
Vsako leto v oceanih pristane 13 milijonov ton plastike. Razgradnja plastike v oceanih lahko traja tudi do tisoÄ let!
Kam to pelje?
Si vedel/-a, da ā¦:
- ā¦ že 83 odstotkov vode iz pipe in 90 odstotkov ustekleniÄene vode vsebuje mikrodelce plastike?
NihÄe Å”e natanÄno ne ve, kaj toÄno to pomeni za naÅ”e zdravje, a raziskave kažejo, da prisotnost teh delcev v naÅ”i krvi, želodcih in pljuÄih strmo naraÅ”Äa. - ā¦ plastika ubije 100.000 morskih živali vsako leto?
Vsaj toliko jih vsako leto najdejo mrtvih z ogromno plastiÄnih vreÄk v želodcih in prebavnem traku.Ā - ā¦ je kar 67 odstotkov ribjih vrst kontaminiranih s plastiko?
Nekateri napovedujejo, da lahko priÄakujemo Å”esto najveÄje izumrtje živalskih vrst v prihodnjih letih. - ... naj bi morja trenutno vsebovala veÄ kot 51 trilijonov plastiÄnih mikrodelcev?
To mikroplastiko zaužijejo morske živali in tako vstopi tudi v naÅ” prehranjevalni sistem. - ā¦ je Sredozemsko morje med bolj onesnaženimi!?
VeÄ raziskav je potrdilo, da je Sredozemsko morje eno izmed bolj onesnaženih, in ne samo to, koncentracije mikroplastike dosegajo celo tiste, izmerjene v Pacifiku. Torej se to ne dogaja le v oddaljenih oceanih, ampak tik pred naÅ”im nosom. V opomnik nam je trenutno le tu in tam kakÅ”na naplavina veÄjega pasu odpadkov, kot se je zgodila v zaÄetku maja. A se utegne kmalu zgoditi, da bomo tudi mi poÄasi plavali v vidnih smeteh, ne le v mikroplastiki.
S plastiko ravnamo nepremiŔljeno, saj ji ne prepisujemo nobene vrednosti
Plastiki ne prepisujemo dovolj vrednosti, saj je cenovno izjemno ugodna. Zato z njo tudi ravnamo tako neodgovorno. Ker so izdelki iz nje (vreÄke, slamice ā¦) tako zelo ugodni, jih ne uporabljamo znova, saj se nam zdi, da tako ali tako nimajo nobene vrednosti, zato jih zlahka zavržemo.
Najprej je pomembno narediti preskok v razmiŔljanju, da je plastika izjemno pomemben in kompleksen material, ne nekaj, kar nima vrednosti. Da nam prinaŔa ogromno ugodnosti in hkrati odgovornosti.
Äe bi samo plastiÄne izdelke uporabili veÄkrat, bi izjemno zmanjÅ”ali onesnaženost okolja s plastiko, saj je kar 50 odstotkov plastike uporabljene le enkrat.
Kaj lahko narediÅ”?
Že z majhnimi koraki lahko ogromno prispevaÅ” k ÄistejÅ”emu okolju! Kako?
- Zavrni, Äesar ne moreÅ” uporabiti ponovno uporabiti ā izogni se enkratni uporabi plastiÄnih izdelkov (zamenjaj jih z alternativo, ki jo lahko uporabiÅ” veÄkrat, npr. s slamico iz jekla ali bombažno vreÄko ali stekleniÄko za vodo iz jekla ali stekla ā¦).
- LoÄuj odpadke.
- Pri nakupovanju živil in pijaÄe ter drugih izdelkov favoriziraj izdelke, ki so zapakirani v karton ali jih dobiÅ” v steklenicah, ki jih lahko vrneÅ”.
- V trgovino se odpravi s svojo vreÄko iz naravnih materialov.
- Kupuj oblaÄila iz naravnih materialov, ne sintetike.
- Uporabljaj pralne vložke ali menstrualno skodelico (vložek za enkratno uporabo je namreÄ enak uporabi Å”tirih plastiÄnih vreÄk).
- Preden kupiÅ” nov plastiÄni izdelek, pomisli, ali obstaja naravna alternativa, ki bi ti ustrezala (bambusovi, jekleni, stekleni in leseni izdelki, npr. bambusove zobne Å”Äetke, leseni glavniki in dodatki za lase, jeklene slamice, steklene posode za shranjevanje ā¦).
- Äe imaÅ” možnost, na sprehodih poberi plastiÄne odpadke, ki ti prekrižajo pot.
- OzaveÅ”Äaj ljudi.
Kot pravi Sadhguru: Ā»Plastika je fantastiÄen material, a problem je naÅ”a neodgovorna uporaba. To je naÅ” planet, naÅ” Äas na tem planetu. Bodimo odgovorni, pomislimo na prihodnje generacije vsakiÄ, ko ravnamo s plastiko. ZaÄnimo jo ceniti in je ne zavrzimo takoj.Ā«
Morda pa bomo v kratkem doÄakali tudi zakonsko ureditev tega problema. Evropska komisija je namreÄ v ponedeljek, 4. 5. 2018, predlagala prepoved uporabe plastike za enkratno uporabo, izdelkov, kot so uÅ”esne palÄke, slamice, pribor za piknike ā¦ Dokler se to zakonsko ne uredi, pa dajmo vse od sebe, da s plastiko ravnamo premiÅ”ljeno, saj ni le naÅ”a ugodnost, ampak tudi odgovornost.
Ā