Tisto, kar na Zemlji predstavlja Božansko, je v resnici težko ubesediti, kajti Božansko je nekaj, kar začutiš v Srcu. Um pravzaprav pri tem nima kaj veliko. A vseeno bomo poskusili, kolikor je to le mogoče ubesediti Božansko in tisto, kar senči Božansko v nas.
Torej, če bi Božansko lahko ubesedili, bi v Božanskem prepoznali „kvalitete“, kot so enost, mir, harmonija, zaupanje, brezpogojna Ljubezen … Človek povezan z Božanskim je miren, v harmoniji s seboj in okoljem in z brezpogojnim zaupanjem in Ljubeznijo sprejema življenje. Čuti, da je blagoslovljen. Ker je povezan s seboj in Srcem, Božanskim je izpolnjen in živi svoje poslanstvo, ki je v resnici lahko nekaj popolnoma preprostega. Z ljubeznijo in srcem daje in sprejema.
Božansko prinaša tudi odpiranje notranjih darov, kot so intuicija, telepatija, povezovanje z višjimi dimenzijami in druge t.i. izvenčutne zaznave.
Ko je človek povezan z Božanskim, se njegovo življenje zlaga točno tako, kot je zanj najbolj optimalno in preprosto življenje teče. Božanska prisotnost „sem“ odpira vse poti življenja natančno in v skladu z nami …
Najlepši čar in čarobnost Božanskega, pa je, da je tista čista esenca Božanskega pravzaprav že v nas, v našem srcu, srčni čakri in zapis o Božanskem je v vsaki naši celici in DNK.
KAJ NAS TOREJ OMEJUJE, DA NE ZMOREMO DOSTOPATI DO TEGA NAŠEGA DELA IN MU DOVOLITI, DA OBJAME NAS IN NAŠE CELO ŽIVLJENJE?
… ter živimo, bolj kot ne, iz uma in ega – nižjega jaza, ki v resnici prinaša ogromno težav, predvsem, če se ga ne zavedamo?
Najprej je potrebno povedati, da um in nižji jaz (ego, osebnost) imamo vsi. Poanta je pravzaprav, da Srce vodi, Um pa sledi in je pomočnik.
Kaj nas omejuje pri dostopu do Božanskega?
Programi (oz. t.i. čustveno-mentalni vzorci, prepričanja, travme), ki prihajajo iz polja nižjih energij. Te po naravi delujejo proti življenju in nas blokirajo, omejujejo. So kot senca Božanskega. Pridobimo in naložimo jih v otroštvu (osnova so prejšnja življenja in tudi, kakšno je naše poslanstvo v tem življenju) in preko družbenega sistema in okolja, v katerem smo. Oba – družina in družbeni sistem nam narekujeta, kako naj bi bili, da bomo družbeno sprejemljivi in ok. CENA JE VISOKA – POTLAČIMO SEBE, TO KAR ZARES SMO, IZGUBIMO STIK S SEBOJ IN SE ODCEPIMO OD BOŽANSKEGA. Rodijo se nezadovoljstvo, brezup, depresija … Vse to, ker smo bili primorano potlačiti to, kar zares smo in pogosto to počnemo še naprej … A ta delček nas vse bolj in bolj kliče in se želi izraziti, vse bolj je glasen …
VRNITEV NAZAJ, K SVOJI IZVORNI NARAVI JE VSAK TRENUTEK MOGOČ … IZBIRAMO PA SAMI
Pot naprej …
Rešitev je, da prepoznamo in spoznamo svoje sence – programe in vzorce, travme, strahove itd., ki smo jih pridobili ter jih osvobodimo. Le-ti imajo vse manj in manj moči nad nami. Naša zavest in zavedanje se razširita, vse bolj in bolj se vračamo nazaj k sebi, kjer smo nekoč, kot otrok, že bili. Božansko v nas vse bolj dobiva prostor in vse bolj in bolj se širi, sence pa se vse bolj umikajo. Vse bolj in bolj spoznavamo, da pravzaprav smo Božansko in da edino to je resnično. Vse ostalo je iluzija. Rojeva se kreativna energija, krepijo se notranja moč, pogum, zaupanje …
SRCE VODI, UM SLEDI …
Ko vodi um, je zmede veliko, je upor, je odpor, so težave …
KO SRCE VODI, SE VSE V ŽIVLJENJU POSTAVI NA „PRAVO“ MESTO. ŽIVLJENJE TEČE, JASNO JE …
Srce je ključ do tistega, kar si od nekdaj (znaj sebe) iskal-a v svojem življenju