Vsaka mama odnosno vsak starš se trudi biti po svojih najboljših močeh najboljši, kar se da. Stremi k najboljši vzgoji.
Danes sem se lotila k pisanju bloga na to temo, ker se vsak dan srečujemo in sem tudi sama med njimi z vzgojnimi in izobraževalnimi sistemi, ki so v nekih okvirjih. Če želimo vzpostaviti dobre osnove otrokom in dobre starše na eni strani in zopet po drugi strani medsebojne odnose, je to velik zalogaj za vsakega izmed nas.
Namreč danes me je ujezila vzgojiteljica, ko sem predala otroka v vrtec. Še dobro jutro ni rekla dobro in smo že začeli....Ona: "Vaš otrok je nemiren, vaš otrok ne zna sedeti pri miru in jesti normalno, vaš otrok mečka hrano, vaš otrok ne posluša pravljice pri miru, vaš otrok ima premalo objemov, ker tega ni navajena...itd". In jaz kot mama sem ji takoj predala moč...odšla lepo jezno domov polna čustev z jezo, padla v jok in se vprašala: "Kje sem zafrknila, kaj tako delam narobe?".
Do trenutka, ko sem se priklopila na omrežje, kajti tudi mi smo ljudje in potrebujemo pomoč sebi enakih - bodisi coachov in terapevtov in hvaležna, da jih imam, saj sem tudi jaz človek, ki se na dnevni situaciji srečuje z enakimi problemi kot množica in zato nisem nič drugačna - boljša od vas in pri tem nobena izjema. Tam so me moji prijatelji pomirili in mi dali nov pogled in bila hvaležna vzgojiteljici, da mi je dala super iztočnico za pisanje! Hvala, kajti brez te situacije, ne bi mogla deliti primera z ostalimi.
Kot nekateri že veste, sem se usmerila na otroke, že s samo Vilinsko terapijo želim pomagati otrokom pri njihovem razvoju. A otroci so si zelo različni, zato se zelo rada učim od njih. Ker mi povedo veliko več in kažejo nam drugačno realnost, ki jo odrasli ljudje ne vidimo... Otroci so mali zakladi in morali bi jim prisluhniti. A tukaj jih sistem zavrne, zato se danes srečujemo z veliko bolj depresivno mladino, kot je bilo to včasih.
Sistem v naši državi je naravnan tako, da se moramo vsi prilagoditi njim...a danes se vse več otrok rodi že zelo inteligentim umom in nam ne dovoljujejo več manipulacij, mahinacij in nekih drugih vsiljenih prepričanj, sami otroci se rodijo z svojimi darovi - a sistem jih velikokrat označi za hiperaktivne, neposlušne, ne "vodljive" itd. Zakaj? Ker tega vesolje več ne dopušča. Namreč prihajamo v čas, ko otroci, kot otroci sami želijo biti izraženi, ko želijo pokazati in nas razsvetliti, kako smo mi kot družba ves koncept dopuščanja narobe sprejeli in želeli manipulirati množice. Otroci, ki se zdaj rojevajo, nam rušijo vsa ta prepričanja. Bolje se je vprašati: "Kaj je v tej situaciji prav pa ne vidim?" In verjemite mi niste zato nič slabi starši, vzgojitelji ali učitelji.
A kako prisluhniti otrokom, ki so nemirni, "nepopolni", ne znajo sedeti pri miru in se ne zlijejo z množico? Pravzaprav po mojem mnenju (in to je moje stališče), zakaj bi tak otrok moral živeti v nekih "okvirjih", ker kaže ravno nasprotno? Tak otrok, ki je nemiren, potrebuje drugačen pristop. Tak otrok nikdar ne bo ubogal na ukaz. Tak otrok potrebuje preusmeritev fokusa, ali da se ga zamoti z delom, tako da njegov "um" nekaj počne. Kajti v tem primeru otrok, gre za izjemno nadarjene otroke in zato, ker jih sistem hoče vzgojiti na enak način kot ostale, so kasneje taki otroci brez ciljev in ne vedo kaj bi počeli v življenju, dostikrat so odrinjeni ali izločeni iz družbe in pristanejo na cesti. Na kar jih vzgaja sama ulica. A to niso hiperaktivni otroci, kot jih radi "obsodimo". Taki otroci kažejo, da je z našim konceptom dojemanja njih samih nekaj hudo narobe. In to govorim v dobrobit vseh otrok in ne samo moje 13. mesečne hčere.
Apeliram na vse vzgojne in izobraževalne sisteme in vas vabim k razmišljanju... Ste pripravljeni sprejeti drugačno realnost teh otrok? Ali bi jim dopustili, da se razvijejo v močna in izjemno nadarjena bitja, kar v vresnici so? Kaj, če bi poskusili z vsakim otrokom ubrati individualen pristop, a hkrati imeli vseeno skupino v homogeni strukturi? Kaj, če se res da drugače?
In ja vzgojitelji/učitelji, ko se srečujete s takšnimi otroki se vprašajte: "Česa me tak otrok uči?" Kajti to, da je nemiren v vašem okolju je očitno zelo dobro ogledalo vam! Torej se dobro poglejte v tem zrcalu in se vprašajte: "Kaj je tukaj dobrega in jaz ne vidim?"
In starši, ko vam učitelji/vzgojitelji govorijo kako je vaš otrok nemiren in tak in še ne vem kakšen...so samo recite hvala za vaš pogled. Spoštujem vaše mnenje in zanimiv pogled.
Če želimo vzgojiti otroke, ki znajo živeti v svetu sami in so pri tem iznajdljivi - samostojni. Potem jim dovolimo biti drugačne osebnosti, kot smo lahko tudi mi sami. Vsi mi smo otroci. Zato si dovolimo biti popolno nepopolni, a hkrati unikatni. Kajti pravto nas dela drugačne.
Želim, da ne eni ne drugi ne hodite v krivde in napačnost sebe, ker s tem, ko boste v trenutku predali moči drugim, ste izgubili sebe. A v trenutku, ko boste sprejeli vse kar ste, da si dovolite biti in jezni in razočarani in ranljivi, ter nespoštljivi je ti samo dokaz, da si dovolite biti avtentični in ste takšni kot ste popolni. Zato se ne obremenjujte, kaj vam drugi rečejo. Vi ste sami najboljši prijatelj, partner. In če ste sebi najboljši, potem se ljubite dovolj, da ne potrebujete drugih mnenj.
inspiracije