Simona Vrhovec

Anksioznost ali tesnoba – kako si lahko pomagamo?

27. april 2021    704 ogledov

Anksioznost ali tesnoba je precej neprijeten občutek, ki lahko traja daljše obdobje ali se pojavi občasno. Vsekakor je neprijetna za čutiti in ključnega pomena je, da oseba vzpostavi ljubečo komunikacijo tudi s tem delom sebe.

Začnete že s tem, da ne bežite ali zanikate teh občutkov. Pomagate si lahko z različnimi tehnikami in vajami, ki jih bom nekaj delila spodaj. Najprej pa ne zmanjšujte teh občutkov in jih čim prej prepoznajte, da si lahko pomagate že sami.

Dejstvo je, da se večina ljudi sooča s temi včasih nepojasnjenimi občutki, ki spominjajo na strah, ko celo telo kriči in imamo občutek, da se ne moremo obvladovati. O tem se seveda premalo govori, saj je tudi na tem področju veliko stigme ali pa celo ljudje ne verjamejo, da se nekomu to dogaja. Sploh, če gre za osebo, ki se javno precej izpostavlja ali je videti, kot 'da ima vse'. Kot da ji potem ni dovoljeno, da se počuti neprijetno.

Morda je to le kolektivni vzorec, da je uspešna oseba le tista, ki je vedno v vrhunski formi na vseh ravneh. Toda potem zanikamo naravo našega življenja. Občutki so tu, da jih občutimo, in tudi tisti na videz neprijetni nam prinašajo modrost. Vodijo nas k boljšemu razumevanju nas samih, našemu odzivu in naučimo se tehnik, kako se soočati tudi, ko nam je težje. Toda pogledati je treba bliže, globlje.

Dejstvo je, da bodo ljudje, ki so empati, zagotovo čutili več. Tako se bo večina senzibilnih ljudi izogibala množici, glasnim prostorom ali situacijam, kjer se bo ta tesnoba povečala. Ne pravim, da je rešitev izključno ta. Vendar če vemo, da nam nekaj lahko povzroča neprijetne občutke, morda ni tako napačno, da modro izbiramo, kam gremo, s kom in kako. Razpršitev energije lahko namreč vodi v kronično izčrpanost. 

Pomembno je raziskovanje povezave naših misli in občutkov. In velikokrat se anksioznost lahko poveča zaradi nepredelanih travmatičnih dogodkov v našem življenju. Želimo se torej izogniti temu in mislimo, da bo to kar izginilo. Ne bo. Le povečalo se bo in nato izbruhnilo. Ostaja v naši podzavesti in kar naenkrat pride na plano in včasih lahko ostaja celo več tednov ali še daljše obdobje. Temu potem lahko 'pripišemo' besedo motnja. Lahko je to kot fobija, panična motnja, kompulzivna motnja, posttravmatska motnja itd.

Kako si lahko pomagamo sami:

- pogovor s strokovnjakom; pri njih smo lahko resnično iskreni o svojih občutkih, govorimo o njih in tako prepoznamo vzorce svojega razmišljanja in povezavo s tesnobo. Negujemo tudi prijetne občutke in jih postopoma prebujamo. Tako se ob anksioznosti lahko spomnimo, da bo tudi to minilo, in nam daje upanje. 

- dihanje; polni jogijski dih bo pomagal prizemljiti energijo in sporočil telesu, da ni nevarnosti. Navadno se telo namreč odziva enako kot pri stresu: z vrtoglavico, plitvim dihanjem, drhtenjem, tresavico, težavami s koncentracijo. Z jogijskega vidika je torej prana povečana v zgornjih centrih. S polnim jogijskim dihom negujemo tudi apano – prano, ki je v spodnjem delu telesa in nam pomaga umiriti, prizemljiti energijo. 

- redno gibanje; tako bomo sprostili napetost tudi iz telesa. Dejstvo je, da v svojem telesu nosimo veliko čustvenih blokad. Običajno govorimo o fascijah, zato so izjemne tehnike tiste, ki fascije sprostijo. Na primer Bownova terapija ali jin joga. Poglejte jin položaje, ki vam pomagajo sprostiti telo. Seveda pa je treba telo tudi aktivirati, zato so asane iz hatha joge več kot izjemne. Recimo bojevnik 1, 2, 3, navasana, kumbhaksana, ki bodo prebudile notranjo moč in samozavest.


- sproščanje; vzemite si čas za sprostitev. Ni nujno, da se boste lahko takoj sprostili, a sčasoma in z dihom vam bo uspelo. Opazujte celostno in sprostite telo na vseh nivojih.


Vsekakor pa se spomnite, da niste sami. Poiščite pomoč, in to brez občutkov sramu in krivde, ki sta običajno največkrat prisotna, ljudje pa se želijo izogniti stigmi. To je vaše življenje. Tako kot zdravimo zlomljeno kost, je pomembno negovati notranji, dušni mir. Na voljo so tudi različni klicni centri, ki vam prisluhnejo, ko je težko. A vsak dan, korak za korakom, si dajte sami ljubečo pozornost. Deset minut na dan. Tako da se spomnite in obudite ljubečo povezavo s srcem.

Prisluhnite vodeni vizualizaciji:

Kaj pa ti praviš? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...