Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Sama zgodovina alkimije sega v stari Egipt, , Indijo, Kitajsko, Japonsko, Korejo in Perzijio, Njihovo znanje so prevzeli Arabci, ki so ga nato razširili po Evropi. Alkimiste je v bistvu zanimal lasten duhovni napredek, pa tudi kemija. Verjeli so, da se z različnimi tehnološkimi postopki lahko spremeni svinec v zlato, hkrati pa se ob tem sam alkimist spreobrne v »zlato« stanje duhovne izpopolnjenosti.
Zlato je tisto v kar naj bi se spremenili, svinec je tisto kar nas zadržuje, blokira.
Evropejci so uporabljali alkimijo za iskanje kamna modrosti , ki naj bi že z dotikom spremenil vsako stvar v zlato, in eliksir življenja. zdravilo in napoj nesmrtnosti.
V 19. stoletju se je pojavila kot del ponovne obuditve duhovnosti, ponovno je bila razumljena kot notranje potovanje duše. S pomočjo delovanja reda Zlate zore in Kolegija za psihične študije so bili raziskami mistični in magični aspekti alkimije.
Carl Jung je v svojem delu Psihologija in alkemija zapisal, da obstaja neposredna povezava alkemijskih simbolov s psihoanalitičnim procesom. Alkemijski proces je preobrazba nečiste duše (svinec) v popolno dušo (zlato), kar je pravzaprav metafora za proces individualizacije oz. oblikovanja osebnosti človeka.[2]
Alkimija se v resnici razkriva kot izvorno tradicionalno učenje z globokimi koreninami, ki temelji na človekovem stremljenju, da bi spoznal naravo in človeka ter da bi povezal duha, dušo in telo. Ta proces je treba razumeti kot nenehno stremljenje k tistemu najboljšemu v nas, da bi uresničili najboljši način obstoja in življenja. Prav tako je treba razumeti napor in trud, usmerjen v etične in estetske vrednote, ki jih prepoznamo kakor nekaj dobrega, kar v nas prebudi iskreno željo, da jih udejanimo.
ALKIMIJA KOT ORODJE TRANSFORMACIJE – PREOBRAZBE ČLOVEKA
Cilj Alkimije je vzbuditi zaupanje v nas same. Alkimija dopušča da rastemo, se spreminjamo in učimo s pomočjo lastnih izkušenje. Njen cilj je potovanje. Vanj vnašamo svoje perspektive in čustva, kot tudi vedenje kdo v trenutku smo. To je potovanje katerega cilj predstavlja samoodkrivanje, ki od nas zahteva pogum, da smo do sebe popolnoma poštreni. To vodi do sprememb in transformacij.
Alkimija se najprej zgodi v nas in se nato širi navzven.
Alkimija spodbuja uporabo intuicije, meditacije in domišljije, kar vzpostavlja ravnotežje proti zanašanju samo na logično mišljenje. Spodbuja najglobje dele v nas samih, da pridejo na površje, da jih lahko resnično občutimo kot celotni jaz.
Alkimija predstavlja zavestno uporabo energije. Vse na kar usmerimo svojo pozornost se okrepi. Ljubezen ustvarja več ljubezni, potitiven odnos še več pozitivnosti. Ljubezen oddajamo z naklonjenostjo in k njenemu povečanju prispevamo z vsakim pozitivnim dejanjem.
Alkimističen izrek » tako spodaj kot zgoraj« opozarja na temeljno enotnost med našim notranjim in zunanjim svetom. Vse kar delamo v fizičnem svetu sočasno odzvanja in vpliva na notranji svet. Karkoli se nahaja v našem srcu in umu, se odraža v zunanjem svetu
POSTATI ALKIMIST
Postati Alkimist pomeni, da se zavestno lotimo oblikovanja svoje lastne usode. Alkimistična besedila pravijo, da smo Zlato mi, da se nahaja v nas. Mi smo bistvena energija življenja. Kdor želi postati alkimist se mora dejavno lotiti transformacije ter delati s silami Narave.