ALKIMIJA KRISTALINIČNE FUZIJE V STEKLENIH SKULPTURAH LEONIDE JUSTINEK
Umetnica Leonida Justinek se 'zliva' s stekleno fuzijo kremena in steklenih kristalov že dobro desetletje. Njena iskanja in raziskovanja tega starodavnega elementarnega sopotnika človeških civilizacij ji vedno znova odkrivajo možnosti novih in novih eksperimentov ter tehnik preizkušanja materiala, s katerimi rokuje karseda subtilno in 'prijateljsko'. Edinstveni unikatni izdelki nastajajo v eni najlepših dežel na svetu, ki nosi v svojem imenu besedo Ljubezen, to je SLOVENIJA; zelena dežela zlatih kozmičnih niti in pestre pokrajinske raznovrstnosti, ki je na izjemno sublimen način vtisnjena v poezijo steklenih skulptur Leonide Justinek.
Steklo spremlja človeka od starega Egipta naprej, mimo visoko razvite Fenicije, Beneških mojstrov pa vse do glažut ter umetelno brušenega stekla doma na Češkem in v širokem pasu Nemških dežel nekdanjih Habsburških posesti. Toda 21. stoletje je čas neštetih novih izrazov in iskanja različnih tehnologij, ki steklu dajejo svež in drugačen naglas, kot smo ga poznali vse do konca 19. stoletja. Prehod v 20. stoletje je steklu dal svež zagon, predvsem v drugačnih oblikovalskih pristopih, ki jih je v novo dobo uvajal Bauhaus - ena najdrznejših in atraktivno zasnovanih šol arhitekture in oblikovanja v Evropi ustanovljena leta 1919 v Weimarju. Steklo je postalo izziv za številne oblikovne novosti in drugačen način uporabe, tudi v zgolj umetniškem jeziku. Steklene skulpture dobro poznamo iz zbirk Muranskih mojstrov. Finski oblikovalci so iz izdelkov uporabnega stekla ustvarili vrhunske serije modernih oblik, ki so dosegale raven najvišje kvalitete oblikovanja in prestavljale meje uporabnega izdelka v polje umetniškega predmeta. Steklo je bilo skozi zgodovino vedno sopotnik umetnosti in umetnikov, tako na področju dekorativne in uporabne umetnosti, kot tudi na področju snovanja steklenih umetnin.
Toda 21. stoletje s številnimi raziskavami materialov in novih tehnologij tudi ustvarjalcem v steklu ponuja mnogo novih izzivov, predvsem na področju izdelovanja steklenih skulptur, kiparskih instalacij in steklenih kipov, kar omogoča paleto različnih pristopov pri realizaciji idej in bogate umetniške domišljije.
Potrebno je naglasiti, da je steklo izjemno prevoden material na visoki vibracijski ravni, saj številni kristalini, ki tvorijo stekleno maso delujejo kot nekakšni transformatorji božanske informacije skozi proces tehnologije in oblike, ki jo umetnica zgolj naglasi. Ves preostali proces pa je prepuščen pravi alkemični kemiji taljenja materiala pri izjemno visokih temperaturah, ki se skozi tehniko stapljanja oz. fuzije zlivajo v neskončne umetniške kreacije, forme in podobe.
Danes vemo, da je voda nosilka spomina, da se vodni kristali oblikujejo glede na informacijo, ki prihaja v vodo skozi okolje, preko površine kamna, strukture površja in podlage skozi katero teče. Podobno reagira tudi steklena masa, ki z lahkoto nosi v sebi sublimna sporočila ustvarjalčevega zapisa, ki se stopnjuje skozi proces taljenja. Kjer se ustvarja vidno-nevidno polje številnih sporočil čistega vira Svetlobe, ki proseva skozi materijo steklene skulpture v prostor do človeka. Zato se lahko skozi obliko in materijo fuzijsko taljene steklene skulpture poraja vir nevidnega snopa zdravilne informacije, ki jo naravna luč sonca ali električne osvetljave seva v prostor in ga na ta način zdravi in harmonizira. Kajti steklo je živ material, ki odreagira na tistega, ki ga oblikuje, odreagira na informacijo, ki je nevidno vtisnjena vanj že v procesu nastajanja in taljenja. Na nek način je neslišni prevodnik sporočila, ki s pomočjo zlatega, bakrenega, železovega prahu, dodatkov kobalta ali kositra odreagira v enkratno in težko ponovljivo formo in hkrati v informacijo, ki ob stiku s svetlobo zažari v popolnoma novi kvaliteti in vibraciji.
Pri kreiranju steklenih skulptur lahko zagotovo zapišemo, da ga sestavljata dva osnovna procesa: eden je tehnološki postopek, kjer gre za neposreden vpliv ustvarjalke in drugi je talilni postopek, pri katerem lahko zapišemo, da gre za nekakšno kreacijo 'vesolja' oz. proces, ki se dogaja izven neposrednega vpliva umetnice. Čudovita alkimija taljenja se čez nekajdnevni postopek fuzije odvija sama, v soglasju z vnaprej zasnovano kristalinično strukturo, spontanega pianissima ali fortissima 'čarovnije', ki se samostojno odvija v talilni peči.
Praspomin starodavnega Znanja in arhetipov proseva skozi skulpturo, stekleno mandalo ali poljubno stekleno kreacijo v prostor človeka, kjer se na izjemno subtilnem nivoju, s pomočjo svetlobe, z dano obliko in barvami odvijajo zdravilni procesi celjenja prostora in harmoniziranja človeka. Na ta način steklo kot material prehaja iz polja visoko kvalitetnega oblikovanja uporabne umetnosti v polje kiparstva, kjer se predvsem v drugi polovici 20. stoletja in ob vstopu v 21. stoletje odlikuje kot nov umetniški izziv, ki presega vse dotedaj uveljavljene principe in načine oblikovanja v popolnoma nov svet steklenih skulptur. Poleg tega je materija stekla s svojo specifično strukturo več kot primerna za 'poigravanje' prenosa informacije na način psihometrije in sprejemanja vnaprej želenih kristaliničnih zapisov, ki ga steklena skulptura, steklena slika ali mandalična oblika informacije prinaša in proseva v prostor.
Tehnologija taljenja oz. fuzije kot nosilke novih prijemov in tehnoloških postopkov je odličen izziv za umetniško kiparsko področje novodobnih steklenih skulptur, kajti razlikuje se od že poznanih tehnologij prešanega, pihanega in brušenega stekla. Hkrati omogoča večje polje kreativnosti in eksperimentiranja ter obenem dopušča delček spontanega oblikovanja in spontane kreacije, ki jo pogojuje sam talilni postopek, kjer umetnica dejansko nima več neposrednega vpliva na dokončno formo in obliko. Moč čudežne kreacije, ki se oblikuje skozi naveden tehnološki postopek je najlepši odsev alkimije med materijo in srčno-umsko koncentracijo kreatorice v težnji pričarati nevidno in neslišno v materialni in zaznavni svet dotika, čutenja in konkretne oblike.
V slovenskem prostoru gre za edinstvene skulpture izdelane s postopkom fuzije, kjer se neotipljivi eterski zapisi davnega Praznanja zapisujejo v otipljivi svet materije, nenehnega eksperimentiranja in iskanja odgovorov, zapisanih v trdno obliko steklene pravljice.
Skulpture nastajajo v živi sinergiji med Idejo, Navdihom in alkimijo materije, skozi katero vibrirajo v prostor neštete informacije Božanskega Sporočila o večnem Smislu, Obstoju in neskončni Srčni noti harmonije celotnega Stvarstva.
Bojana Čampa, univ.dipl.um.zg. / zg.
inspiracije