»Kako se počutiš?« sprašujem in sprašujem.
»Ti me zanimaš, kako se ob tem počutiš, kaj občutiš, ko si to slišala, ko se ni zgodilo po pričakovanjih, ko … Kako se počutiš, kako si se počutila?«
Sprašujem znova in znova, ker je čez noč težko spremeniti fokus.
Osredotočeni smo navzven, na druge.
Kaj, kako, zakaj in spet od začetka.
»Kako se počutiš? Kaj bi ti pomagalo, da bi si prisluhnila? Kaj naj naredim, da si boš lažje prisluhnila. Tu sem zate. Poslušam te. Slišim te. Slišim te.«
In po dveh stavkih o sebi smo spet pri drugih.
Prisluhnite sebi.
Prisluhnite si.
Zakaj bi nas poslušali drugi, če ne poslušamo sebe.
Zakaj bi bili pomembni drugim, če nismo pomembni sebi?
Zakaj bi drugi skrbeli za naše dobro počutje, če včasih tako mačehovsko ravnamo s sabo?
Zakaj bi bili drugi prijazni z nami, če nismo prijazni sami s sabo?
Zakaj, zakaj, zakaj?
Kdaj ste si nazadnje prisluhnili?
Kdaj?
Ali si znate prisluhniti?
Ja vem, vlečem in sprašujem, ker hočem, da vas začne res zanimati.
Ali vas zanima?
Ali vas res zanima, kaj pomeni prisluhniti sebi?
Se nadaljuje …
Objem,
Jana
Naročilo na individualno svetovanje in tretma info@studio-heliantha.si
Cena: 1 ura 50€
Več odgovorov v FB skupini Čarobni odnos