Tu sem zate.
Gledam te. Vidim te.
Poslušam te. Slišim te.
Poskušam razumeti tvojo resničnost.
Sprejemam te.
Objemam te.
Podpiram te.
Občutim te.
Kako si to mislil/a?
Sem te prav razumel/a?
Kako se počutiš?
Kaj lahko naredim zate zato, da ti bo bolje?
Za udejanjanje naštetih aksiomov v praksi in resnično občutenje drugega človeka je potrebna naša zavestna prisotnost in osrediščenost v sebi, zavedanje navzočnosti druge osebe, pozornost, razumevanje, dopuščanje, prijaznost, spoštljivost.
Biti zavestno prisoten pomeni biti navzoč v tem trenutku tukaj in zdaj. Pomeni pozorno zavedati se, kaj se v tem trenutku dogaja tako znotraj nas kot zunaj nas. Resnična navzočnost je najdragocenejše darilo, ki ga lahko damo ljubljenim osebam.
Do zavestne prisotnosti si lahko pomagamo na različne načine: z upočasnitvijo, z zavestnim dihanjem, z dihalnimi vajami, z meditacijo, z različni vadbami za dušo in telo, kot sta joga ali tai chi, z vajo biti sam s seboj v tišini, brez zunanjih motilcev. Zavestno prisotnost lahko vadimo med hojo po pločniku, med opravljanjem vsakodnevnih opravil, med interakcijo z drugimi ljudmi.
Šele ko smo zavestno prisotni in povezani s seboj, se lahko resnično zavedamo tudi navzočnosti drugega človeka. Ljubljena oseba ni samoumevna. Je darilo obstoja nam. Zato bodimo hvaležni in zavedajoči se njene navzočnosti. Počastimo jo z našo iskreno pozornostjo. Potrudimo se razumeti njeno resničnost. Poslušajmo brez vmešavanja, brez sodbe, brez projekcije konstruktov lastnega uma in lastnih mentalnih vzorcev na drugo osebo. Naša resničnost ni resničnost drugega. Dovolimo drugemu obstoj in doživljanje drugače od nam znanega. Občutimo sočloveka. Močno objemimo drug drugega.
Trenirajmo te vrline! Vsak dan. Odprimo srca. Živimo ljubezen.