Prvi cilj ajurvede je ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni. Oboje lahko zelo preprosto dosežemo s pravilno prehrano in primernim načinom življenja. Pogovarjali smo se z ajurvedskim zdravnikom, dr. Shahom, ki nam je odstrl svoj pogled na to starodavno modrost.
Ajurveda izhaja s področja reke Ind in današnje Indije, zato nekatere osebe dvomijo, da je ta znanost združljiva z našo klimo in načinom življenja. Kaj vi menite o tem?
Ajurveda je univerzalna in ni ustvarjena za nobeno posebno področje, klimo ali populacijo. Je znanost oz. veda o življenju. Osredotoča se na dnevno in sezonsko rutino ter na to, kako prilagoditi življenjski slog obstoječi klimi in tako ostati zdrav.
Ajurveda je prisotna v zahodnem svetu zadnjih petdeset let, tako je že več kot milijon ljudi imelo možnost izkusiti njene pozitivne učinke.
Ajurveda ni samo znanost o medicini in bolezni. Je predvsem znanost o življenju in zdravju. V različnih delih sveta ljudje živijo v različnih klimatskih in kulturnih razmerah, uživajo različno hrano ter imajo različne bolezni in zdravila. Vsem pa je skupno to, da imajo isti cilj – zdravje. In to lahko zelo preprosto razumemo in pridobimo s tem, ko sledimo ajurvedi.
Za koga je ajurveda?
Ajurveda je za vsakogar, od otrok do starejših. Še najbolj pa za tiste osebe, ki želijo ostati zdrave – v telesu, umu in duši.
Ajurveda velja za preventivno in kurativno medicino. V čemu se razlikuje od zahodne medicine?
Prvi cilj ajurvede je ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni. Oboje lahko zelo preprosto dosežemo s pravilno prehrano in primernim načinom življenja. Ob pojavu bolezni ajurveda najprej predlaga spremembo prav v prehrani in načinu življenja, da odpravi neravnovesje.
Zdravila niso prva izbira, tako kot je to v praksi zahodne medicine. Ajurveda namreč priporoča, da užijemo za nas primerno hrano, ki deluje kot zdravilo, nato sveža zelišča in zeliščne preparate. Zelišča ne vsebujejo kemičnih in umetnih sestavin in so zato varna za uporabo. Ajurveda pravi, da je zdravilo tista snov, ki vstopi v telo, opravi svojo funkcijo, je brez stranskih učinkov in se nato izloči iz telesa. Vsaka snov, ki ne opravi tega dela, je strup.
Ajurveda se ukvarja s telesom, umom in dušo, saj so vsi ti deli našega bitja med seboj povezani in odvisni. Preprosto ne moremo izolirati enega dela od drugega. Ajurveda na našo srečo zelo jasno pozna in razume njuno povezavo in tako celostno deluje.
Ali nam ajurveda lahko pomaga tudi pri pomlajevanju in dolgoživosti? Kako?
Posebna veja ajurvede, imenovana Rasayana chikitsa, se ukvarja s pomlajevanjem.
Oseba, ki želi dolgo in zdravo živeti, mora slediti določenim življenjskim pravilom, prehrani, aktivnostim ter uživati zelišča, ki s svojimi antioksidativnimi in pomlajevalnimi učinki delujejo na um in telo. Za namene pomlajevanja moramo v telesu tudi odpraviti toksine, za kar ajurveda pozna zelo učinkovite tehnike, ki so predvsem čistilne narave. S temi metodami ponovno aktiviramo življenjsko energijo in tako ohranjamo mladost in vitalnost telesa in uma. Kdor želi ohraniti vitalnost ali se pomladiti, bi moral občasno izvajati te čistilne tehnike.
Kako ajurveda gleda na razvoj bolezni?
Če izvzamemo travme, nesreče ter virusne in bakterijsko nalezljive bolezni, ima ajurveda posebno razumevanje razvoja bolezni ali patogenezo. Zaradi neprimernega načina življenja, ki vsebuje kombinacijo za nas neprimerne prehrane, načina hranjenja, aktivnosti, telovadbe, dnevne rutine itd., se v telesu ustvarjajo toksini ali aama. Aama je osnovni razlog za razvoj bolezni.
Druga teorija razlaga, da je vzrok za bolezen fizično in psihološko neravnovesje. To lahko nastopi kot neravnovesje osnovnih principov in energij delovanja telesa oz. doš vata, pitta in kapha, neravnovesje sedmih tkiv telesa ter neravnovesje treh izločkov. Podobno je za normalno mentalno zdravje potrebno ravnovesje treh mentalnih kvalitet: sattva, rajas in tamas. To so mentalne značilnosti, za katere na splošno lahko rečemo, da prva prinaša sproščenost, jasnost misli in odprtost, druga prinaša v um bojevitost, težnjo po akciji ter ognjena čustva, tretja kvaliteta pa prinaša letargičnost, neaktivnost, depresivnost. Neravnovesje ali motnje teh treh kvalitet botrujejo nastanku bolezni.
Ajurveda pozna več stopenj nastanka bolezni. Prav fascinantno je, kakšna razlika obstaja v pogledu na nastanek bolezni v ajurvedi in zahodni medicini.
Zelo zanimivo je razumeti proces bolezni, kot ga vidi ajurveda. Kakršnakoli motnja v zgoraj omenjenih vzrokih povzroči začetek bolezni. Obstaja šest stopenj bolezenskega procesa, ki so zapisani v ajurvedskih tekstih. Začne se s prvo stopnjo sanchaya (akumulacija toksinov in motnje v energijah telesa v prebavnem traktu), druga stopnja je prakopa (dodatno povečanje teh vzrokov), tretja stopnja je prasara (širjenje v krvni obtok), sthana-shramshaya (lokalizacija ali depoziranje v tkiva), vyakta (manifestacija) ter končno bheda (diferenciacija). To je zelo globoka teorija, ki potrebuje več časa in truda za pravilno razumevanje.
Katere so metode diagnostike v ajurvedi?
Veliki učitelj ajurvede, mojster Charak, je definiral tri večje načine diagnosticiranja. Vsa ta znanja je zapisal v knjigah pred tisočletji. Ajurveda pa je seveda obstajala že pred temi zapisi. Charak predlaga naslednje metode: darshan (vizualni pregled), sparshan (dotik) in prashna (spraševanje) kot način diagnosticiranja. Danes imamo veliko število orodij, ki so zelo koristne pri diagnostiki, na primer slikanje, MRI, CT …, ki jih tudi lahko kategoriziramo v eno od treh metod diagnostike. Po mojstru Charaki je mojster Vagbhat predstavil diagnozo pulza, ki ostaja fascinanten način diagnostike.
Kako poteka ajurvedsko svetovanje oz. pregled?
Ajurvedski pregled vključuje vse tri načine diagnosticiranja. Ajurvedski zdravnik oz. svetovalec opazuje osebo, in če je treba, opravi pregled z dotikanjem telesa, naredi pulzno diagnostiko ter tudi vpraša klienta o vseh potrebnih informacijah za določitev vzroka bolezni ter morebitnega načrta za zdravljenje. Če ima pacient pri sebi tudi druge izvide, se ti upoštevajo. Z vsemi obstoječimi informacijami se pripravi načrt za pacienta.
Ta načrt za zdravljenje lahko vsebuje spremembe v prehrani, dnevni rutini, domačih čistilnih in drugih tehnikah, o uporabi začimb, zelišč, zeliščnih dodatkov in ajurvedskih pripravkov. Lahko se tudi predlagajo posebni tretmaji, kot so masaža, savnanje, ajurvedsko čiščenje telesa ali panchakarma, shirodhara, ksharkarma, agnikarma ali shalyakarma (operacija).
Predlaga se tudi izvajanje jogijskih tehnik, in sicer fizične vaje ali asane, dihalne tehnike ali pranajame ter meditacije ali celo mantre kot del celovitega pristopa.
Je panchakarma edini način, kako vzpostaviti ravnovesje v telesu? Ali ima kontraindikacije?
Ne, panchakrama ni edini način, kako ponovno vzpostaviti ravnovesje. Konzervativni način, ki vključuje kombinacijo pravilne prehrane, sprememb v vsakodnevnih aktivnostih, uživanja začimb, zelišč in ajurvedskih preparatov, tudi pomaga pri vzpostavljanju ravnovesja. Vendar pa je panchakarma učinkovitejša in ima dolgotrajne učinke. Pri panchakarmi potrebujemo manj časa in učinki so močnejši. Nanjo gledamo kot na detoksifikacijo na celični ravni.
Pri nepravilno izvedenem postopku ali pri neprimernih kandidatih ima lahko panchakarma negativne posledice. Morebitni negativni učinki so zapisani v tekstih, nekateri so lahko celo smrtno nevarni. Zato se je vedno treba posvetovati s kvalificiranim in izkušenim ajurvedskim zdravnikom, kadar želimo izvajati panchakarmo. Akcija in reakcija sta dve strani istega kovanca. Reakcije ali stranski učinki so lahko dobri ali slabi in oboji so možni pri panchakarmi. Strokovno usposobljen zdravnik bo prepoznal vse morebitne stranske učinke te procedure in se pravilno odzval.
V ajurvedi je zelo znana abhyanga, oljna masaža telesa. Kakšen je pomen masaž v ajurvedi?
Med vsemi tremi došami ali energijami v telesu je vata tista, ki je pomembna in lahko povzroča največ neravnovesji ali bolezni v telesu. Oljna masaža je tako najboljši način, kako nadzorujemo to energijo. Številne pozitivne učinke masaže priznavajo vsi učeni strokovnjaki ajurvede. Oljna masaža je najboljši in zelo pomemben način, kako ohranimo zdravje ali upravljamo neravnovesje.
Kakšen pomen imajo jogijske prakse v ajurvedi?
Kot že rečeno, sta um in telo vedno povezana in vplivata drug na drugega. Za ohranjanje zdravja in upravljanje neravnovesja je ključnega pomena, da sta telo in um uravnovešena. Z jogijskimi tehnikami lahko to oboje dosežemo. Joga je komplementarna stran ajurvede. Je druga stran istega kovanca. Dihalne tehnike in meditacije vplivajo na um, medtem ko jogijske vaje na telo. Če jih pravilno izvajamo, so najboljša preventivna metoda za dolgoživost in zdravje.
Pomembno je, da učitelj joge pozna tudi ajurvedo, saj bo pri neravnovesjih lahko klientom ali učencem predlagal ali odsvetoval določene vaje ali dihalne tehnike.
Ajurvedsko poznavanje uporabe zelišč je zelo široko in najbolj dovršeno. Kako gleda ajuveda na zelišča?
Kadar govorimo o učinkih zelišč, ima ajurveda najbolj poglobljen pogled na to temo. Še nobena znanost ni razvila takega vpogleda in razdelila učinkovanja hrane, začimb in zelišč na štiri nivoje: rasa, virya, vipak in prabhav. Prvi učinek je okus ali rasa, ki ga občutimo na jeziku in spodbuja ali zavira delovanje notranjih organov ter vpliva na naša pozitivna ali negativna čustva; drugi učinek ali virya občutimo v želodcu kot toploto ali hlad, tretji učinek ali vipak se pokaže šele kasneje kot vpliv na povečanje ali zmanjšanje izločkov iz telesa.
Nekatera živila in predvsem zelišča pa imajo tudi specifičen učinek delovanja na določen organ, tkivo ali čustvo, kar imenujemo prabhav. Medtem ko zelišča na eni strani pozitivno učinkujejo na določeno težavo, imajo obenem tudi negativen ali dodaten učinek. Ta se izrazi, če užijemo neprimerno zelišče glede na vzrok težav.
V Sloveniji so ajurvedska zelišča velikokrat oglaševana kot splošna in varna zelišča za vse osebe, za različne tegobe. Vsakdo lahko uporablja katerokoli zelišče. Je to res?
S tem se ne strinjam. Vsaka akcija ima svojo reakcijo. Zelišča, preparati, pa tudi hrana, so lahko varni le, če so, prvič, izdelani glede na visoke standarde, drugič, se uživajo glede na ajurvedske kriterije in tretjič, se uživajo glede na predloge ajurvedskega zdravnika ali svetovalca.
Vsa zelišča ne morejo biti za vse osebe. Ajurvedsko poznavanje zelišč je zelo široko, študij vsakega zelišča vsebuje poznavanje njegove učinkovitosti, stranskih učinkov, kontraindikacij, kompatibilnosti in toksičnosti. Vse to je zelo dobro zapisano v antičnih tekstih ter tudi v modernih ajurvedskih študijah.
Kriteriji, kako izbrati določeno zelišče, vsebujejo naslednje komponente: starost klienta, prevladujoče neravnovesje doš vata, pitta ali kapha, lokacija, kjer klient biva, klima, letni čas, moč klienta, moč bolezni itd.
Vedeti moramo tudi, kateri del rastline bomo uporabili, v kateri obliki (tableta, prah, čaj …), v kakšnem časovnem razmiku, s katerimi drugimi podpornimi zelišči jo bomo uporabili, s katerim sokom, vodo ali čajem.
Kaj nam za konec še sporočate o ajurvedi?
Ajurveda nam prinaša veliko pozitivnega, imejte vero in zaupanje v to vedo!