Adventi čas je energijsko izjemno močno obdobje in hkrati čas najbolj temnih dni - imamo najmanj dnevne svetlobe, najdaljše noči. To obdobje nas želi pritegniti k vpogledu vase, da se iz zunanjega sveta, kjer prevladuje tema, preusmerimo vase. Ritem narave - naše Zemlje - je tak. Ljudje smo del narave. Prej ko se tega zavedamo, se z njo povežemo, lažje bomo živeli, premagovali ovire na poti.
Kaj torej od nas želi ta adventni čas ali narava ali stvarstvo; vseeno kako poimenuje...mo, cilj je isti. Zato tudi ni pomembno, si katolik ali ne. Advent so energijsko močni dnevi za vse ljudi.
Cilj tega obdobja je poglobitev v sebe. Da najdemo stik s seboj, božjim. Pogledamo, kaj nas v življenju vleče nazaj, katere lastnosti bi bilo dobro opustiti, katere pridobiti, določene odnose izboljšati, morda tudi katere zaključiti.
Naredimo plane za naprej: kako biti boljši do sebe, okolice in dejansko stopiti na pot za dosego le teh. To je čas, ko lahko začnemo na novo, saj nas k temu spodbujajo energije.
Narava ne ve za veseli december, poln hitenja od enega veselega dogodka do drugega, vmes pa še skok v en in drug nakupovalni center. Naravni ritem se sedaj upočasnjuje. Naša odločitev je ali mu bomo sledili in si tako naredili dobre temelje za naprej ali bomo postopali drugače.
Seveda, vedno je tu vprašanje: kako lahko človek sploh najde mir v tem pre-veselem decembru ob vseh neodložljivih obveznostih?
Če je to petnajst minut miru, ki si ga privoščiš zvečer, je to kar nekaj ur v adventu, kaj ne?
V prostih dneh pa bo tega lahko še nekoliko več.
Ko vsaj malo uspemo slediti ritmu naše ljube Zemlje, bomo tudi sebe lažje našli, ko bo stresa čez glavo. To je tudi eden od ciljev adventa. Da najdemo luč (ljubezen, mir, moč) v sebi.
SREČA NI CILJ PROTI KATEREMU POTUJEMO, AMPAK NAČIN POTOVANJA. Tasso
inspiracije