Velikokrat slišim, da smo Slovenci hlapčevski narod. Niti ne vem, ali si Slovenci to želijo slišati, so na to ponosni ali je to zgolj tako ukoreninjeno v naših mislih, da smo o tem 100-odstotno prepričani.
A meni ni všeč, da nas tako ocenjujejo zgolj na podlagi preteklosti pod tujo oblastjo.
Res je, Slovenci kot narod imamo še zdaj veliko lastnosti 'hlapčevskega' naroda, ki nas omejujejo. Prav zato je prvi korak, da se tega znebimo, ta, da pozabimo na stereotipno prepričanje, da SMO HLAPCI. Ne, nismo. Nismo več. Smo narod z izjemnimi dosežki na področju športa, gospodarstva, imamo izjemne ljudi in svetovno znane dosežke. Ker smo tako prepričani o tej majhnosti v negativnem pomenu besede in o tem hlapčevstvu, niti ne zaznamo vseh teh uspehov.
Veste, da se na ameriških univerzah študentje podjetništva učijo poslovnega modela, ki ga je razvil Slovenec Sandi Češko? Ali veste, da je Ivo Boscarol s podjetjem Pipistrel prejel svetovno znano častno nagrado Nasa Green Flight Challenge že trikrat zapored? Ali veste, da je nekaj Slovencev v Guinnessovi knjigi rekordov, in prepričana sem, da številni izmed vas ne znate našteti niti treh? Ali veste, da smo na vsakih olimpijskih igrah Slovenci med prvimi v številu medalj glede na število prebivalcev? Ali veste, da sta Slovenec Japec Jakopin in podjetje Seaway prejela prestižno ameriško nagrado za najboljšo inovacijo na področju jadrnic? Teh dosežkov je še in še. Najbolj presunljivo pa je dejstvo, da večina Slovencev ne ve niti za dve taki nagradi …
In ne nazadnje – kdor veliko potuje po svetu, se bo zagotovo strinjal z menoj – ali veste, kako je Slovenija čudovita? Imamo čudovito naravo, na majhnem kotičku sveta imamo gore, morje, zelenje, gozdove, jame … Slovenija je čista, urejena. Ljudje imajo streho nad glavo, hrano in toplino. V Mehiki so mi rekli, da je naša največja dragocenost pitna voda, ki nam je samoumevna, a za veliko krajev sveta NI.
Ljubim našo državo Slovenijo. Več ko potujem, več krajev sveta ko obiščem, bolj sem zaljubljena v Slovenijo.
Zato sem prepričana, da miselnost Slovencev v povprečju dela krivico naši čudoviti državi. In, prosim, ne začnite se spet takoj opirati na politiko in »krivice, ki se dogajajo«. Veste kaj – še v vsaki državi sveta so se pritoževali čez politiko. Še v vsaki državi sveta si želijo izboljšav in sprememb. Tudi nič ni narobe s tem, da si želimo izboljšav in sprememb. To je čudovito. A svet bi bil lepši, če bi se vsakdo izmed nas vsaj enkrat v dnevu ustavil in bil za spremembo HVALEŽEN za to, kar pa ima, kar mu daje država, kar mu daje narava, kaj mu dajejo lastne sposobnosti in DNK. Iz hvaležnosti se ustvarja energija, ki nam daje moč, da se pomaknemo naprej.
Dovolj je ljudi, ki se pritožujejo čez državo in čez vsakogar okoli sebe. Premalo je ljudi, ki znajo ustvarjati dodano vrednost državi, skupnosti in sebi.
Preveč je ljudi, ki samo stokajo in govorijo o težavah. Premalo je ljudi, ki iščejo rešitve in cenijo ideje.
Preveč je ljudi, ki cenijo zgolj pridnost. Premalo je ljudi, ki cenijo tudi kreativnost in rezultate.
In ta miselnost nas povezuje s hlapčevstvom. Slovenci smo nekoč bili hlapci. Tega ni več. Na žalost ta miselnost ostaja. Bojimo se ljudi, ki so uspešni, »saj nas bodo zapustili v tej bedi«. Bojimo se ljudi, ki so nasmejani in drugačni. Bojimo se drugače mislečih.
inspiracije