Do pred dvema letoma sem se iz dneva v dan počutila slabše. Bila sem vedno bolj obupana, brez energije, staknila sem vsako virusno okužbo, ki sem jo lahko … Če je bil kdorkoli v moji bližini prehlajen, ni bilo dvoma, da jaz ne bi zbolela. To stanje se je kazalo tudi na drugih področjih mojega življenja. Nisem bila zbrana in svoje pozornosti nisem mogla fokusirati. Moj faks je trpel, tudi delo. Ob vsaki stvari sem postala zelo utrujena in moja rešitev je bilo spanje. Spala sem čezmerno veliko, hkrati mi je bilo uteha in edina stvar, ki mi je vsaj malo pomagala. Ampak kljub dolgotrajnemu spancu sem se počutila izmučeno.
Po veliko jamranja in prenašanja ter obiskih pri zdravnici mi je fant rekel: "Kaj pa, če imaš kandido?" Verjemite ali ne, ta stavek mi je spremenil življenje.
Začela sem prebirati knjige in se seveda napotila k osebni zdravnici, ki mi je postavila diagnozo razrast glivic. Vem, sliši se ogabno … Začela sem se držati stroge diete, ki je bila osnovana na zeleni zelenjavi, izključila belo moko, vsa žita, ki vsebujejo gluten, sladkor in kravje mlečne izdelke. Pravzaprav je šel moj celotni jedilnik šel rakom žvižgat. Mislila sem, da lahko jem le solato. In to je bilo meni, velikemu gurmanu, strašno težko sprejeti. Zato sem se znova zakopala v knjige, brala in požirala literaturo ter iskala nove poti. In veste kaj? Uspelo mi je! Ne bom rekla, da kdaj pa kdaj nimam več kolapsa in ne planem na čokolado, ampak vztrajam pri svoji odločitvi in počutim se odlično.
Zavedam se, da je stare vzorce težko preseči in da te na novo pot spravi le grožnja pred popolnim polomom, če boš tako nadaljeval. Želim si, da bi ljudje prej dojeli, koliko lahko naredijo zase s pravilnejšo prehrano, kot sem jaz. Jaz sem potrebovala, da me je življenje resno klofnilo in potem še zabilo v zid.
Ni namreč za zanemariti, da so na cesarskem dvoru že pred letom 500 pr. n. št. imeli posebne svetovalce za prehrano, ki so glede na letni čas skrbeli za pravilno prehranjevanje dvorjanov. V ajurvedi namreč velja, da je pravilna prehrana ključen element pri uspešnosti celostnega zdravljenja. Energetske in fizikalne lastnosti hrane namreč vplivajo tudi na čustveno raven človeka.
Dejstvo je, da ima več kot 85 odstotokov prebivalcev tega planeta zakisan organizem in najverjetneje tudi kandidazo. Če imate katerega od zgoraj naštetih simptomov, nedvomno spadate v ta odstotek. V to sta nas privedla moderen življenjski slog in slaba prehrana. Pomembno je, da svoj organizem vsaj delno razbremenimo in razstrupimo. Vendar če to resnično želimo narediti, se moramo zavedati, da to ni le dieta, temveč popolna sprememba našega življenja. Ni le stvar, ki se je držimo nekaj mesecev, in težava izgine. Nove prehranjevalne navade postanejo naš nov življenjski slog.
Svoje življenje lahko izboljšamo že s preprostimi ukrepi, kot je pravilna razporeditev obrokov!
Zajtrk jemo med 7. in 9. uro, kosilo takrat, ko je sonce najvišje na nebu, in večerjo pred sončnim zahodom. Hkrati se držimo načela: za zajtrk jej kot kralj, za kosilo kot meščan in za večerjo kot berač.
Med obroki obvezno malicajmo, saj z zdravimi prigrizki vzdržujemo raven krvnega sladkorja, kar preprečuje volčjo lakoto.
Med hranjenjem nikoli ne pijmo, napitki namreč razredčijo prebavne sokove, to pa upočasnuje prebavo.
Nikoli ne pijmo kave na tešče, saj kava vzdraži sluznico in požene na blato. Ta razvada na dolgi rok povzroči vnetje želodčne sluznice.
Čez dan spijmo dovolj nesladkane tekočine, vsaj šest kozarcev, da bo telo ves dan hidrirano in naše celice zadovoljne in polne energije.
Poleg vsega tega pa se je seveda treba posvetiti tudi dihanju. Poglobite svoje dihanje in poskrbite, da izdihujete ves zrak iz pljuč. Na dihanje velikokrat pozabimo in ga jemljemo za samoumevno, vendar je čarobno zdravilo. Prav tako spanec. Dober spanec je odsev našega zdravja. Spati moramo 7 do 8 ur, da se naše telo pravilno obnavlja in razstruplja.
Vse te spremembe je težko vnesti v življenje, verjemite, da vem. Vendar se splača. Trud je poplačan z našo energijo in vitalnostjo. Jaz se počutim iz dneva v dan bolje, čeprav se zavedam, da je pred mano še dolga pot. Vendar sem optimistična in vsak dan bolj hvaležna, da sem začela skrbeti zase. Kako naj drugače svojemu telesu izrazim spoštovanje kot s tem, da skrbim, s čim ga prehranjujem, ga negujem in ljubkujem ter razvajam s presnimi torticami? In kako naj od kogarkoli pričakujem spoštovanje, če ga ne izkazujem sama sebi?
inspiracije