Življenje je ples

Življenje je ples

Življenje za vsakega človeka dobi smisel, ko ga začne okušati. Sliši se preprosto, a ni, ker smo pozabili, kaj pomeni okušati. Da bi polno živeli življenje, moramo postati pretočni, biti gospodar svojemu fizičnemu telesu, čustvom in mislim.

Zaradi načina življenja, ki ga živimo, in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na človeka, smo pozabili, kdo smo. Zunanji dejavniki, ki močno vplivajo na nastanek fizičnih in psihičnih blokad, povzročijo, da človek od rojstva okoli sebe oblikuje oklepe, tančice ali maske, s katerimi zakriva svoje bistvo.

V življenju se vseskozi mudi, za pogovore ni več časa, da bi nas kdo poslušal, se prav tako zgodi redko. Če pa že poslušamo ali gledamo, hkrati mislimo svoje misli, kar nam onemogoča, da bi slišali in videli, kaj šele čutili, okušali, vonjali. Da pa bi zaznavali zvok, vonj, občutili in slišali vse hkrati, je skoraj nemogoče. Če se želimo življenju predati zavestno, moramo najprej spoznati, kdo smo.

Ishmech - predaja življenju

Ishmech je plesni sistem sedmih stopenj, sestavljen iz metod in vaj, ki človeka pripeljejo do svobode čutenja, doživljanja, kreiranja in razumevanja izvorne vibracije ishmecha, iz katere je nastalo vse življenje. To je tiha in mila vibracija. Da bi živeli, se moramo zavedati, da moramo odstraniti vse nepotrebne blokade, ki nas omejujejo. Živeti pomeni spoznati svoje telo – popoln stroj – čudežen stroj.

Spoznati moramo fizično telo: kaj so naše mišice, kosti, kako dihamo, kaj so mišične napetosti, kako nam bije srce, kaj je naša hrbtenica in zakaj rečemo, da človek ima hrbtenico ali je nima. Spoznati moramo delovanje notranjih organov in razumeti, da se skozi ples telo samo pozicionira. In kar je najpomembneje, spoznati, da ima telo lastno inteligenco, ki je ne slišimo več.

Z ishmechem se ponovno rodimo in se naučimo obvladati svoje fizično telo ter se ponovno prepustiti inteligenci telesa, da nas  vodi. Tako kot nas je vodila ob rojstvu, ko smo prvič vdihnili, zajokali, se začeli premikati – vsega tega nismo počeli z razmišljanjem, ampak je naše telo vodila naravna inteligenca telesa.

Spoznati moramo, da mi nismo čustva: naučiti se moramo obvladovati čustva in razumeti razliko med neposrednim čutenjem (toplota, mraz, kislo, sladko, mokro ...) in čustvi, ki nastanejo po tem, ko smo nekaj neposredno doživeli in so pravzaprav misli, spomin na neki dogodek, ob katerem lahko začutimo žalost, veselje ipd. Velikokrat nas preplavijo nepotrebna čustva, zaradi katerih postanemo izgubljeni, nepretočni, mišično okoreli, zastane nam dih. Da bi lahko polno živeli, moramo razumeti tudi, da mi nismo čustva.

Spoznati moramo svoje misli in tudi, da mi nismo naše misli. Velikokrat rečemo, da smo to, kar mislimo. In če mislimo, da nas je strah ali da smo za nekaj nesposobni, je to res tako. Vendar mi nismo ne misel, ne spomin, ne percepcije, ne asociacije. Tri stvari torej moramo spoznati – fizično telo, čustva, misli – in se osvoboditi blokad. Nato se šele začne življenje.

Ishmech je poseben sistem, ki poveže naš zunanji in naš notranji svet. Postanemo stabilni in ne klonemo več pred kaosom, ki nas obkroža.

Plešemo, smo stabilni in zavestno izbiramo, kaj je prava stvar, izbira za naše življenje. Zato se življenje začne tisti trenutek, ko se zavemo, da nismo živi. Živimo zaprti v svoj svet misli in mislimo, da je to najpomembneje, da smo samo mi pomembni, da samo mi trpimo, da se samo nam dogajajo neprijetne stvari. Šele ko se zavemo, da smo mrtvec na dveh nogah, lahko kaj spremenimo.

In ni tako težko, kajti skozi ples se telo hitreje mehča, glasba ga odpira, gibanje v prostor in interakcija s soljudmi prinaša razumevanje, da nismo sami. Glasba s plesom odpira čustva in nas prazni, vaje ishmecha pa odpravijo blokade. Potem postanemo prazni. In takrat lahko čutimo, kaj je to, kar pleše v nas, kaj je ishmech (izvorna vibracija).

V nas pleše čudovita vibracija, ki nam daje življenje. Čistejši ko smo, bolj lahko čutimo življenje v sebi. In šele ko spoznamo, kaj je tisto, kar nas poganja znotraj, lahko vidimo, da vse, kar živi, poganja ista vibracija, isti utrip – utrip življenja.

Življenje je ples!

Da bi lahko razumeli, kaj pomeni življenje v povezavi s plesom, moramo plesati. Reka pleše – teče, kri v nas pleše –teče, dihanje pleše in teče skozi nas, naš izdih pleše iz nas v univerzum. In cilj je, da plešemo življenje, se smejimo, radostimo, smo tihi, mili, čutimo, okušamo, vonjamo, razumemo. In končno, da se zavemo, da vse okoli nas pleše in da nismo sami.

Ko živimo, v nas ni več strahu, ni več negativnih misli, ki nas omejujejo, da bi bili svobodni. Postanemo človek, ki drži dano besedo, človek, čigar dotik je nežen kot poletna sapa in nas napolni. Človek s pravim pomenom besede, ki pleše skozi življenje. Človek, ki ga poganja pogum srca, človek, ki sam kreira svoje življenje. Nasmejan, človek, ki pleše skozi življenje.

Takšna pot in izbira (da bi se spremenili in začeli živeti) nista lahki, saj moramo za to, da bi lahko plesali skozi življenje, vložiti napor, potrpežljivost, pogum, zaupanje, voljo, se moramo predati v roke nekomu, ki mu zaupamo, da nam bo pomagal ...

A vendar se splača, saj življenje, ko dosežemo vseh sedem stopenj ishmecha, postane predaja iz zavesti in razumevanja, in ne borba in mučenje, da nič, kar počnemo, ni dovolj dobro.