Edinstvenost

Ljudje smo različni. To vemo vsi. Manj pa nam je jasno,  ko je to potrebno razumeti. In potem drug drugega prepričujemo, da misli narobe.  Mislim prav ali mislim narobe? Zakaj jaz razmišljam tako, nekdo drug drugače?

Dr. Zoran Milivojević opisuje, da ima vsak človek svoj zemljevid. Primerjava življenskih prepričanj in navad je na ta način lažje razložiti. Osebni zemljevid je sestavljen iz mest in vasi, iz gozdov in pustinj, različnih razsežnosti. Kako veliko in obsežno bo neko področje, je odvisno od tega, kar smo podedovali in kar smo v življenju pridobili in spoznali.

Podedujemo temperament,  ki ga v grobem delimo na 4 tipe:

Sangvinik

...to so popularni ljudje, rad je v središču dogajanja, obožujev zabave, čas mu ne pomeni veliko, obožuje svetle in kričeče barve, vse ga zanima, le da se dogaja, slabost pri njem je, da nima pravega cilja, prehitro menja dejavnost, navadno ga pred končanjem nečesa zanima že nekaj drugega

Kolerik

...tudi ta je rad v družbi ljudi, vendar za razliko, da jih nadzira. Je odličen šef, znajde se v kriznih situacijah, aktiven, močan, nikoli utrujen, deliholik, noče popustiti, vztraja v svojem prav, manjka mu empatije do ljudi, radi manipulira z ljudmi

Melanholik 

...to je popoln človek, organiziran, urejen, čist, drži se rokov, pošten, rad dela sam, porabi veliko časa, da je z nečim zadovoljen, je naivno idealističen in večinoma časa nezadovoljen z okolico, ki je preglasna, prepovršna in preveč nepredvidljiva zaradi spontanosti

Flegmatik

...popolnoma obvladan človek, miren, prijeten, dober poslušalec, duhovit, obziren, večinoma je zadovoljen v vsaki situaciji, zna biti pa tudi mirno trmast, brezkrben, nemotiviran, ne mara sprememb, odlaša z reševanjem konfliktov

Nihče od nas v sebi nima lastnosti samo enega tipa osebnosti, ampak le eden ali dva bistveno prevladujeta, v različnih življenskih situacijah pa lahko zaznamo tudi ostala dva. Tako navadno slišimo:

"Poglej Janeza, kako se je razživel, ponavadi je čisto miren.", ali pa

"To tebi ni podobno, da bi na nekaj pozabil ali zamudil", ali

"Kako, da iz tega ni naredila cele drame? Začuda je novico sprejela čisto mirno in razumevajoče.

Če se vrnemo k zemljevidu opazimo, da imamo že zaradi temperamenta 4 različne zemljevide, ki se nikakor ne ujemajo.

V sangvinikovem zemljevidu je veliko mesto zabave, pisanih, smejočih ljudi, skratka dogaja se. Tu pa tam je kakšna majhna vas, kjer so obveznosti, kjer so roki in termini, kjer je odgovornost ampak poudarjam ta vasica je res majhna.

Prii koleriku je mesto veliko, stavbe mogočne, obdane z veličastnimi fasadami in številni spomeniki izražajo hvalo in čast velikemu vodji, ki je, le kdo drug – on sam. Seveda je župan tega veličastnega in ponosnega mesta. Tudi v njegovem zemljevidu je nepotrebna vas, kjer živijo tisti, ki se z njegovimi velikimi idejami popolnoma ne strinjajo in mu vsake toliko časa delajo z uporom sive lase.

Melanholikovo mesto je rahlo dolgočasno in pusto, vendar varno. Stavbe, postavljene v vrsto, enakih velikosti, enake barve, vse usklajeno, pospravljeno, vsi vedo, kaj je prav in kaj ne in ne kršijo pravil, ni nekontroliranih zabav in veseljačenj. Vstane se ob uri in spat se gre ob določeni uri. Dan je sestavljen iz točno določenih obveznosti, ki se jih vsi držijo. Nekje je še vasica, v kateri je vse, kar ne spada v tako popolnost in zato je čisto primerno odlagališče stvari, ki lahko povzročijo kaos.

Najbolj prazen zemljevid je zemljevid flegmatika. Mesto majhno, saj je čisto dovolj veliko, stavbe so, kakršne so, čisto dovolj dobre, živimo udobno, brez prepirov, ne vemo še sicer, kdo bo pospravil smeti, ampak bo že nekako, morda se bodo same, če bomo dovolj dolgo čakali. Vasice praktično ni, je le bolj odlagališče neprijetnih zadev, ki še čakajo, da jih bo nekoč nekdo pospravil v vas, ki je že dolgo v načrtu.

Zdaj si predstavljajte, da pridejo drug k drugemu na obisk. Kaj slišite? Ogorčenje, začudenje, zasmehovanje, nerazumevanje, zbadanje, posmehovanje... in še in še, vse tisto, kar slišimo mi, ko se naš zemljevid ne ujema s sogovornikovim. Temu dodajmo spoznanje, da nihče ni popolna slika enega  temperamenta, ampak različna kombinacija vseh štirih in naenkrat dobimo N zemljevidov.

Na naš zemljevid vplivajo prepričanja, pravila, moralne norme, verske dogme področja in države v kateri odraščamo in živimo. Miselnost in pričakovanja družbe do posameznika se razlikuje v azijskem, afriškem,  evropskem ... delu sveta. Kar je nekje dovoljeno in zaželjeno, je drugje nesprejemljivo ali celo sankcionirano. Iz tako širokega področja počasi prehajamo do ožje okolice in družine, v kateri odraščamo. Tekom odraščanja dopolnjujemo in spreminjamo naša prepričanja, pravila, moralno sprejemljive dogodke in pridobivamo izkušnje. Starši, učitelji, sošolci, prijatelji, sosedje, znanci... vsi ti vplivajo na to, kakšen bo naš zemljevid. Tako na našem zemljevidu nista več le mesto in vasica, ampak več mest, več vasi in velikost je odvisna od tega, koliko nam je neka stvar, dogodek, odziv, prepričanje pomembna. Pomembnosti ne določamo razumsko, ampak je pomembnost nekega dogodka, odziva, prepričanja pridobljena nezavedno. Zato niti sami dobro ne poznamo svojega zemljevida, ampak ga ves čas spoznavamo in če želimo tudi spreminjamo.