Ko sem začel delati z različnimi podjetji, sem bil na začetku velikokrat šokiran, kakšen odnos do dela imajo lahko ljudje glede na to, da preživijo več kot tretjino aktivnega življenja na delovnem mestu. Če nekoliko pretiravam, je slika v najslabšem primeru lahko videti približno takole:
Zgodaj zjutraj zvoni budilka. Prva misel: O, ne, še en delovni dan. Seveda je treba na budilko pritisniti vsaj 3x za nekajkratno podaljšanje spanca za 10–15 minut. Potem je res treba že v službo, da ne bo prepozno zabeležen prihod. Najprej, ko oseba prispe v službo, je seveda treba popiti skodelico jutranje kave. Pri tem štirje sodelavci opravljajo preostale štiri in se pritožujejo nad nadrejenimi. Potem je treba le opraviti nekaj aktivnosti. Potem kratek odmor in pregled obvestil na Facebooku in gmailu.
Čas za malico ali kosilo. Spet malo opravljanja in pritoževanja. Po kosilu seveda dobra kavica in pogled na uro, da sta samo še dve uri do konca delovnega dne. Mogoče je nujno opraviti še kakšno aktivnost in potem hitro domov. Ko mine tistih osem ur, se spusti vse iz rok in odide domov. Tako pridemo do svoje cone udobja. Oseba vključi televizijo in gleda ure in ure resničnostnih šovov. Vse to nato ponavlja 40 let. Bonus življenja je mesečno nakazilo plače in kakšen izlet za konec tedna. Pa še to v nakupovalni center.
Življenje na takšen način je vrženo stran
Delati stvari, ki jih ne želiš početi, za nekoga, ki ga sploh ne maraš. Za mesečno plačilo. V resnici gre za menjanje svojega časa za nekaj denarja, ki ga potem tako ali tako hitro zapraviš. Torej delo zgolj za denar nima nobenega smisla, saj se dolgoročno niti slučajno ne razvijaš, tretjino življenja pa preživljaš v velikem nezadovoljstvu.
Biti brez denarja je trenutno stanje, biti vedno brez denarja oziroma reven pa je stanje duha.
Vsekakor je razumljivo, da je denar v življenju pomemben. Prav tako lahko pridejo obdobja v življenju, ko je treba delati zgolj za denar. Vendar bistvena je ena razlika, ki jo bom ponazoril z analogijo – biti brez denarja je trenutno stanje, biti vedno brez denarja oziroma reven pa je stanje duha. Torej vprašanje je, če delamo za denar, kako izboljšati svoj položaj.
Se ob delu učim?
Prvi pomemben pogoj pri delu za denar je, da se ob delu učiš, se pravi pridobivaš znanje in se osebnostno razvijaš. Osnovno vprašanje, na katero si moramo odgovoriti, je: če bom na tem delovnem mestu dve leti, katera nova znanja in veščine bom dodatno razvil po končanem delovnem času? Bom obvladal nove računalniške aplikacije? Mogoče res izjemno obvladal Excel? Bom znal brati bilance? Mogoče oblikovati tiskovine? Se bom naučil prodajati? Kakšne izobraževalne programe pa ima podjetje? In podobno …
So mi nadrejeni vzgled?
Večina podjetij svoje nove zaposlene najraje vrže v vodo ('swim or sink'), saj se tako ljudje najhitreje učimo. Kljub vsemu pa je izjemno pomembno, od koga se lahko učimo. Tako je drugi pomemben dejavnik to, da imamo nadrejene, ki so nam zgled in se od njih lahko učimo.
Izjemno težko je delati za nadrejenega, od katerega se nimamo kaj naučiti in ni na nekoliko višji ravni poslovnih kompetenc od nas samih. To ne pomeni, da ne sme biti zahteven, mogoče celo, da imamo povsem drugačen pogled na svet, bistveno je to, kaj se lahko naučimo in kaj imamo od tega. Vedno je vredno delati le za nadrejene, ki jih spoštujemo, cenimo in s katerimi se lahko vzajemno razvijamo.
Ljudje smo socialna bitja in okolje vpliva na nas!
Naslednje pomembno dejstvo pa je, da smo ljudje socialna bitja. To, s kom se družimo in s kom preživljamo čas, močno določa raven naše sreče. Torej tretji pomemben dejavnik je, da delamo v podjetjih, kjer se dobro počutimo, nas ljudje spoštujemo ipd. Sami lahko bistveno pripomoremo k pozitivni klimi v podjetju in nujno je, da si za to prizadevamo. Nima smisla, da hodimo v službo, kjer se z ljudmi sploh ne razumemo. Če mislimo, da nimamo izbire, je to lahko samo izgovor.
So tvoje vrednote skladne z vrednotami podjetja?
Na koncu pridemo še do vrednot. Vrednote so pomemben sestavni del delovanja posameznika, prav tako pa kulture in klime v podjetju. Če naše vrednote niso skladne z vrednotami podjetja, se bomo tam izjemno slabo počutili.
Tudi če nam plačajo milijone, še vedno ne bomo zadovoljni. Če smo skrajno pošteni, podjetje pa ima nizka moralna merila, bomo vedno v precepu. Torej ko delamo za denar, moramo vedno gledati, da so naše vrednote skladne z vrednotami podjetja ter da počnemo stvari in aktivnosti, ki so skladne z našimi moralnimi normami. 'Vsak mora plačati kredite' ni izgovor za to, da počnemo stvari, ki jih drugače ne bi delali, za podjetja, za katera v primeru izbire ne bi nikoli delali.
Delo zgolj za denar res nima nobenega smisla ...
Torej delo zgolj za denar nima nobenega smisla. Včasih je res, da pristanemo v takšni situaciji, ko smo v to prisiljeni, vendar bistveno je, da takoj naredimo načrt, kako bomo iz takšne situacije prišli ven. V tem primeru pridemo do razmerja osem ur dela dnevno za preživetje in dodatnega štiri ure dnevno za izhod iz situacije ali uspeh. To, ali bomo prišli v boljšo situacijo, ni odvisno od tega, kaj bomo počeli v teh osmih urah v službi, ampak od tega, kaj bomo počeli v času po tem. Če je jasno, da smo ljudje bolj srečni brez televizije, ne bomo prišli do boljše kakovosti življenja.
Nujno je, da čim prej od dela zgolj za denar pridemo do tega, da se tudi učimo in razvijamo. Pogoj za to je, da imamo nadrejene, od katerih se lahko učimo in ki nam to omogočajo. Korak naprej, ki ga lahko še naredimo, pa je, da delamo z ljudmi, ki jih imamo radi, jih spoštujemo in s katerimi se medsebojno razvijamo, izjemno pomembno pa je tudi, da so naše vrednote čim bolj skladne z vrednotami podjetja.
inspiracije