Vsi smo že kdaj gledali film. Udobno smo sedeli v kinodvorani, s kokicami in Coca-colo, ob sebi imeli najboljšega prijatelja/prijateljico ali partnerja, s katerim nam je lepo. Ali sedeli doma na kavču, udobno zleknjeni, na toplem, na varnem in gledali film ob katerem smo se smejali ali jokali. V udobju, na toplem, kjer nam nič ne grozi, kjer nas nič ne boli, kjer nam ne grozi nobena katastrofa, smo se smejali, smo jokali, smo doživeli grozo, da se še po koncu filma nismo upali premakniti. Zakaj? Zato, ker svoj notranji svet lahko prevaramo z močjo misli, prevaramo ga z občutki, prevaramo ga s čustvi. In namišljeni svet za trenutek ali uro postane resničen. Ob branju knjige se preselimo v dogajanje, kar knjiga opisuje. In tudi ob branju se lahko smejimo, smo žalostni ali smo prestrašeni. Vse to lahko enako lahko podoživimo, če samo na neko stvar intenzivno mislimo, stopnjujemo dogajanje in občutke in namišljen svet tako postane resničen. Če se takšnim mislim nekontrolirano prepustimo in misli razvijamo naprej iz "muhe nastane slon". Nastane resničnost, ki ni resnična, vendar za dotično osebo še kako resnična. Vsaka misel spremeni našo bioenergijo. Spremenjena bioenergija pritegne še več enake ali zelo podobne energije in znajdemo se v začaranem krogu.
Ko nam je lepo, ko se dobro počutimo, ko smo v življenju zadovoljni, o tem kaj veliko ne razmišljamo, ampak samo uživamo. Ne razmišljamo, kako smo hvaležni za to, kar imamo in kako živimo, ne razmišljamo, kako bi to stanje ohranili, ne razmišljamo, kako bi ga še izboljšali. Vzamemo kot samo po sebi umevno in nič kaj veliko ne vlagamo v to. To mi pripada.
Ko pa z nečem nismo zadovoljni, postanemo nezadovoljni. In se obdamo z energijo nezadovoljstva, ta pritegne še več enake energije in naše nezadovoljstvo se še poveča. Iščemo vzrok in najdemo ga v osebi ali osebah, ki so ali niso lahko del določenega neugodja.
- v službi imam težave, ker so mi sodelavke nevoščljive in mi na vsakem koraku nagajajo
- prijateljica ni več prava prijateljica, ker danes nima časa zame, jaz ga imam pa zanjo vedno
- partner je kriv, da je najin odnos slab, ker nikoli nikamor ne greva, ker doma samo gleda televizijo, ker ima za prijatelje vedno čas, zame pa nikoli
- ker so otroci nehvaležni, jaz pa vse naredim za njih
- ker si apriori zaslužim spoštovanje in zato mora biti po moje
- dodaj po želji...
Neugodje postane večje in začnemo razmišljati, da se nam pravzaprav godi krivica. In se obdamo z bioenergijo krivice. Ta pritegne še več enake in podobne bioenergije in misel o krivici se še poveča. Spomnimo se vseh malenkosti iz preteklosti, ki so vezane na dogodek ali osebo in malenkost povečamo v nerealno pomembno zadevo. Sploh ne moremo razumeti, kako smo takrat to veliko stvar lahko spregledali in ugotovimo, da nas ta stvar pravzaprav zelo ogroža. Nastopi jeza in pritegnemo bioenergijo jeze. Jeza v nas se stopnjuje, ker z več bioenergije postanemo močneje jezni. In če zadevo skrajšam... partner pride domov in mi ga že na vratih naderemo za nekaj, o čemer se mu niti ne sanja. Ko se želi braniti, mu ne uspe, ker je za nas njegova resnica izkrivljena, le naša je pravilna. Seveda se konča vse skupaj s prepirom, loputanjem vrat in sliko brez zvoka. In mi smo dobili potrditev, da smo imeli prav.
Osebo "partner" poljubno zamenjajte z osebo sodelavka, soseda, prijateljica, otroci....
inspiracije