Ljubljenje in ples sta tesno povezana z življenjem in živostjo. Je ljubljenje ali življenje samo za ženske? Ne. Ples, ljubljenje, gibanje, življenje, vse to je isto – je edino naravno stanje, skupno tako moškim kot ženskam.
Ples je ljubljenje med glasbo in eksistenco.
Moški, ki obiskujejo ples, zatrjujejo, da jih ohranja pri življenju tako kot kozarec čiste, bistre vode. Ples pelje po poti, na kateri ponovno odkrijemo, razkrijemo sebe. Zaživimo od znotraj. Kako?
Prebudi nas glasba s svojim valovanjem/vibracijo, ki jo začnemo čutiti v medenici, in se nato širi po vsem telesu. Kar telo čuti navznoter, nato izrazimo navzven s plesom. Ljudje opazijo razliko, saj smo zaradi porajajoče se živosti bolj nasmejani, manj utrujeni in tudi polni energije.
Ženske ljubijo čutne, subtilne moške, v njih pa hkrati iščejo trdnost, odločnost, moč, da se jim lahko predajo. Moški ženskam pomenijo steber, na katerega se lahko naslonijo. Da bi razumeli, kaj pomeni biti steber, ishmech skozi svoje principe in poti vodi moškega k doživetju tega.
Moški so večinoma logični, racionalni. Z današnjim načinom življenja se še bolj odmikajo od svojega bistva, od čutenja in subtilnosti, ki jo nosijo v sebi. S plesom in glasbo imajo priložnost ponovno razumeti in doživeti svoj mehkejši del. Takšni moški tudi bolje razumejo žensko. Dokler sami ne doživijo predaje, ne morejo razumeti, kaj pomeni predaja ženske. Takšni moški so mehkejši v gibanju, nežnejši, subtilnejši, spretnejši v komunikaciji, čutenju, vožnji avtomobila, hišnih opravilih, športih, bolje vidijo in slišijo.
Ples ishmech ima sedem stopenj. Na prvi se otresamo psihičnih in fizičnih blokad. S tem naše telo postaja prazno in pripravljeno na ponovno rojstvo, na nove informacije, nova stanja. Telo, ki je svobodno v plesu, se ponovno vrne v stanje, ko iz občutka ve, kako ravnati v različnih življenjskih situacijah.
Z metodo odpiranja medenice kot izvora osnovne življenjske energije/gibanja dosežemo, da se medenica tudi pri moških mehča, njeno gibanje postane tekoče in vezano, telo postane lahkotnejše, mišice so mehkejše. Mehkejše ne pomeni, da so lene, brez življenja, temveč da telo mišice uporablja ravno prav – niso ne preveč sproščene in ne preveč napete. Za to poskrbi naravna inteligenca telesa; telo namreč točno ve, koliko je ravno prav mehko ali ravno prav trdo.
Ko se moškim uspe predati glasbi, je to popolno in čudovito doživetje, saj so naučeni, da se večinoma naslanjajo na ženske. Ko se prepustijo glasbi, izgine razmišljanje, ostaneta le glasba in ples, združena v eno. Telo v takšnem stanju moškemu služi in ga skozi čutenje vodi do popolne ekstaze, ko se ježi koža.
Ko sem pred dobrim letom dni prvič poskusil ples brez forme, se mi je zdel precej čuden. Opazoval sem druge plesalce, ki so to počeli že dalj časa, in zdelo se mi je nemogoče, da bi se ga lotil tudi sam. Vendar je ta ples nekaj najbolj naravnega, kar lahko telo počne. Vsi drugi plesi so forma, koraki, razmišljanje, tu pa se moraš prepustiti, pozabiti vse to, kar misliš, da si, in postati moraš ples. Seveda nam naš um tega ne dovoli takoj, vendar je človeku v procesu osvajanja plesa brez forme vedno lažje in pleše z vedno večjim veseljem. Ples sčasoma postane fantastična meditacija. Človek odklopi um in se prepusti temu, kar prinaša narava: veselju, radosti, energiji, boljšemu počutju, torej nazaj k sebi. - Marko, 40 let
inspiracije