Se spomnite filma The secret? Skoraj vsak človek razvitega sveta ga je ali pogledal ali pa slišal zanj. Tako lepo prikazano, vse je v bistvu res, ampak če je to vse – zakaj ni kar naenkrat občutno več srečnih in bogatih ljudi?
Pa film niti ni bil vse – potem so tu še tisoče knjig na to tematiko pa seminarji in delavnice … Kot virus se je razširilo prepričanje: »Razmišljaj pozitivno, vizualiziraj in boš vse dobil.« Se tudi vam zdi, da množičnih rezultatov v tej smeri pa le ni bilo? Da se razumemo – jaz sem prepričana, da je vse to super in fino, tudi podpiram idejo in razmišljanje, ki je predstavljeno v tem filmu. AMPAK – prepričana sem tudi, da to ni vse!
Iz skrajnosti surovega dela in 'švicanja' brez pametnega razmišljanja in avtomatskih vizualizacij je veliko ljudi prešlo na drugo skrajnost – ležanje, razmišljanje o pozitivnem in dnevno vizualiziranje. Številni pa so pozabili, da to deluje zgolj v povezavi s kmečko logiko: »Potem pa dvigni rit in kaj naredi!«
"JUST DO IT!" bi rekli pri Nike.
Veliko ljudi mi je že razlagalo, koliko delajo na sebi, osebnostno rastejo, berejo knjige, obiskujejo seminarje, razmišljajo kreativno, vizualizirajo … To je vse super in pohvalno. Ampak večina pri vprašanju: »Koliko si pa naredil konkretnih akcij?« obmolkne. »Ja ... Ne še veliko. Veš, sem razmišljal, da še ni pravi čas, nimam še dovolj znanja, nimam še začetne investicije …« In še tisoč drugih izgovorov.
Zdi se mi, da uspešni podjetniki ne govorijo toliko o tem, ker jim je to tako logično in normalno, da se jim ne zdi smiselno razlagati, da res veliko DELAJO za dosego svojih rezultatov. Seveda sta ob tem potrebna pozitivno razmišljanje in vizualiziranje, a zgolj to ni dovolj.
Pri svojem prvem delu sem imela dva sodelavca. Podobne starosti, iz istega kraja, isti študij. Miha (imena so izmišljena, a onadva bosta že vedela) je bil učenjak. Vsak produkt je poznal do popolnosti, se redno udeleževal seminarjev, bral knjige, upošteval naša navodila, razmišljal pozitivno, vizualiziral … a opravil v povprečju zgolj šest prodajnih razgovorov v mesecu. Od tega je sklenil tri pogodbe (50-odstotna uspešnost, kar je odlično). In potem je bil tu vihravi Matej. Površen, z malo znanja o prodaji, večkrat odsoten na pomembnih seminarjih … A fant akcije! V enem mesecu je naredil 42 prodajnih razgovorov. Z zgolj 19-odstotno uspešnostjo je prehitel Miho v končnem rezultatu – sklenil je osem pogodb!
Nauk: danes ni več težava v pomanjkanju znanja. Če določenega znanja nimamo, ga najdemo v trenutku na Googlu ali pa povprašamo prijatelja. Danes večini manjka AKCIJE! Postali smo preveč učenjaki in premalo ljudje dejanj.
Če bi rad organiziral svoje seminarje, ker te to osrečuje, določi datum, to objavi na socialnih omrežjih in zberi ljudi! Če ne gre, kaj si izgubil? Nič, pridobil pa izkušnjo – in to je zlata vredno znanje, ki na koncu dela ljudi velike! Znanje, povzeto iz dejanj, izkušenj. Če bi rad dobil punco – pojdi ven, obišči kakšno zabavo in začni pogovor z nekaj puncami. Verjetno ne bo takoj prava, a delaj v tej smeri. Če bi rad imel vrt, a živiš v bloku: pojdi v trgovino, kupi posode za rože in vanje posadi zelenjavo. To res ni vrt, je pa bolje kot nič, kajne? Torej akcija v smer želenega! Če bi rad posnel svojo pesem, pojdi do nekoga, ki je to naredil, in ga poprosi za nasvet in kontakte za naprej.
Resnično pogrešam AKCIJO v današnjem svetu. Ljudje si marsičesa želijo, tudi pozitivno razmišljajo in se posvečajo osebnostni rasti, kar je čudovito, ampak večini manjka akcije.
Še kratka zgodbica dobre stare kmečke logike:
V podjetju smo imeli težavo, ker je ponoči zapadlo ogromno snega in se nismo dobro dogovorili s podjetjem, ki je plužilo. Nam je bilo pluženje pomembno (sredi Ljubljane ljudje ne morejo kjerkoli parkirati), saj smo zato izgubljali ljudi na pomemben seminar (so se raje obrnilli v stilu izgovora – bom raje drugič, a ta drugič nikoli ne pride). Zmeda, panika, žalost, razočaranje, jeza na slab dogovor o pluženju. Ko sem to zgodbo povedala doma, pred očetom (živela sem v majhni vasici, kjer je več senikov in hlevov kot hiš), je takoj rekel: »Ja, pa kaj! Vsak bi vzel lopato v roke, vsaj 30 vas je bilo, pa bi bilo v 15 minutah vse rešeno.« Hm, niti pomislili nismo na to …
inspiracije