Poglejte okoli sebe. Ste opazili, da je večina ljudi v splošnem nesrečnih, brez energije? Kot bi vidno ugašala življenjska moč in energija v vsakem posamezniku.
Vprašajmo se: kje pa so ljudje manj v stresu, kje je manj samomorov in kje je več življenjske energije in veselja v očeh ljudi? Sama sem opazila, da so bili to Indijanci v osrčju Gran Sabane v Venezueli, domačini odmaknjenega otoka Holbox na Jukatanu (Mehika) in naši kmetje v odmaknjenih vasicah.
Sama sem odraščala na kmetiji v kmečkem okolju in veste kaj? Bila sem precej bolj srečen otrok in mladostnica kot večina otrok in mladostnikov v mestih. Danes so ljudje izgubili stik s seboj in naravo. Narava pomirja, narava sprošča in v naravi se vsakdo napolni z energijo.
Mediji, država, Cerkev in šolstvo so nas elegantno prisilili v miselnost, da se moramo boriti za poslovne uspehe, da nas bo okolica cenila in občudovala. Prepričali so nas, da je naš idol tisti, ki je dosegel izjemne poslovne uspehe in ga poznajo po vsej Sloveniji in Evropi. In prepričali so nas, da moramo delati od jutra do večera, da bomo preživeli v kapitalizmu.
In danes ljudje to počnejo. Delajo od 9. do 17. ure, predani so podjetju in so pripravljeni delati tudi za praznike, konce tedna, popoldan, zvečer z izgovorom: »Moram, da ne izgubim službe. Moram biti vesel, da jo sploh imam …«
Ljudje so postali sužnji denarja. Pripravljeni so dati svoj čas, svojo energijo, svoje življenje za denar. Za preživetje. In najhuje je to, da je večina prepričanih, da tako je in ne more biti drugače. In spet – ker so nas prepričali v to miselnost. In ljudje delajo, delajo, delajo … Na smrtni postelji si pa želijo, da bi manj delali in več časa posvečali družini, prijateljem, hobijem in sebi.
Ste eden izmed številnih, ki je ujet v vnaprej določenem sistemu, ki nam ga delegirajo država, mediji in šolstvo (čim dlje se šolaj, da boš imel dobro službo, potem se zaposli v varni službi do upokojitve …), in ob tem NISTE srečni in zadovoljni? Potem se za trenutek ustavite in egoistično razmišljajte o sebi. Dovolite si to. Bodite egoistični pri tem. Vzemite si čas zase, pojdite v naravo in razmišljajte: kdo ste, kaj si iskreno želite in ob čem vam zaigra srce? V čem res uživate in kaj vas spravlja v slabo voljo? Zavedajte se, da lahko dosežete, karkoli želite. Le najti morate dovolj moči, da to uresničite. In moč boste našli tako, da delate tisto, ob čemer vam zaigra srce.
Vsakdo ima to v sebi, 60 odstotkov ljudi MISLI, da ve, kaj to je; a le 10 odstotkov ljudi res VE, kaj to je.
Kako boste vedeli, da ste to našli? Preprosto boste vedeli.
Lahko vam povem svoj primer. V prvem podjetju, kjer sem tržila finančne produkte, sem bila primorana prvič predavati pred množico 40 ljudi. Bilo me je strah. Bilo me je groza. Upala sem, da bo hitro minilo. In ko sem stopila pred ljudi in začela govoriti s cmokom v grlu, me je prevzel tako dober občutek. Fenomenalen! Ljudje so me gledali z željo po znanju, si zapisovali, vsrkavali podano znanje, se z menoj smejali in z menoj razmišljali. Vodila sem ljudi, da so se naučili nekaj novega. Ob tem sem imela tako prijetne občutke, ki jih lahko opišem z »zaigralo mi je srce«. Takrat sem preprosto VEDELA – to želim početi v življenju. Predavati. In od takrat sem sicer zamenjala precej dejavnosti svojega podjetja, a nekaj je ostalo – predavam. Morda bi se lahko tudi zaposlila. Ampak bi morala predavati.
Vedno, ko je v poslovnem svetu težko, ko doživljamo padce, se spomnimo na trenutke, ki nas osrečujejo. Mene predavanje, predajanje znanja drugim. Kaj pa vas?
Nikoli naj vam ne bo žal časa zase, za stvari, ki vas osrečujejo, in za čas, preživet v naravi. Poljubite partnerja, objemite otroka, pojdite skupaj na piknik v naravo, pojdite na sprehod s hišnim ljubljenčkom, usedite se na verando in poslušajte ptičje petje ter počakajte na čudovit sončni zahod. Ker to so trenutki, ki na koncu štejejo!
In ne dovolite, da vaše življenje vodijo država, mediji, Cerkev in šolstvo. Ne dovolite si verjeti, da morate delati to, kar od vas zahteva okolica.
Vaše življenje je le vaše in tako ga tudi negujte.
inspiracije