Kot dež, ki potihoma drsi z drevesnih vej, tako se v nas kapljica po kapljico izlivajo naše sanje. Naš namen, zakaj smo tu. Naš vsakdanji dan, ki nas umirja, osrečuje ali pa nas razburja, nas dela pasivne, nas mrtvi in nas na tak način tihoma opominja, da smo skrenili z naše srčne poti. Sanje, ki privabljajo so skrite nekje globoko v naših pokrajinah srca in si želijo svobode belega dne. Vsake sanje so skrojene iz različnih barv obstoja in vsake plešejo svoj napev. Vem, ko prisluhnem svojim, kako nežno spustijo v moje bivanje radostno sapico, ki odišavi moj trenutek. Postajam bolj živa in prežeta z željo po življenju. Z željo po nadaljnjem odkrivanju spečih zakladov. Vsak na svoj način lahko izrazi tisto žuborenje, ki ga čuti znotraj sebe in vsak na svoj način tiho pripne pobarvan list na steno, ki jo kaze življenje.
Tam, kjer se boš uril, kjer močnejši boš postajal, kjer srečnejši zaradi samega sebe boš bival, tam zberi svojo pot. Izberi jo tam, kjer boš po utrujenih nočeh in poteh blagoslovil samega sebe za napredek, ki si ga dosegel. Izklesal se boš v najlepši in edinstven diamant, ki blešči nad kreativnostjo vesolja. Kot slapovi, ki napolnjujejo svoje zavetje doma, tako živete sanje napolnjujejo nas, da z nasmehom na obrazu, z lesketajočim pogledom, z prijaznostjo do vsega obstoja. Potrebno je odkriti ta skriti zaklad s katerim smo pripotovali na to potovanje in ga prižgati kot svečko, ki bo razsvetljevala pot, po kateri hodimo. Sanje so kot čokolada. Hitro se topi, ko jo obdajamo z toploto. Tako sanje, ki ji živimo grejejo in mehčajo naša srca.
Prepoznajmo jih in si vsi skupaj prizadevajmo za njihovo uresničitev. Svet bo tako blestel pod slapovi luči in množice duš bomo pod njihovimi žarki živele blagoslovljena in polna življenja. Odprimo vrata našim sanjam, da bodo skozi naša okna življenja podarjale mimoidočim, nežen in cvetja poln opojen vonj.
Sabina Mai - Radharani, svetovanje za bolj polno in svetlejše življenje