Dokler se nimamo bolj radi, privlačimo partnerje, ki nas majo radi navadno toliko kot imamo mi sami sebe. Ob njih se učimo (spominajmo), kako se imeti bolj. S časoma se spremenimo, sprejmemo odločitve, zaradi katerih ne moremo biti več enaki, v isti energiji, lekcije so za nami. Naš partner to začuti. Če se je pripravljen tudi sam spremenit, oz. prilagoditi naši novi vibraciji - spremembi, potem rasteta skupaj. Če ne trpimo, ali ga celo poskušamo spremenit, po svoji podobi. Od tu izvirajo žalost, jeza, občutki, da nas noben ne razume, ne sprejema, da nas vsi zavračajo.
In ko končno sprejmemo, da se človek zaradi nas ne bo spremenil (le zaradi sebe), se poslovimo. Dobro je, da smo tudi hvaležni za vse izkušnje, ki nam jih je dal, oz. smo lahko izkusili, kako se v odnosu obnašamo, kaj v odnos dajemo in predvsem, kaj želimo, da tudi naš partner prispeva.
Tako si znova in znova najdemo nove partnerje, dokler končno ne vemo, s kom bi se res radi postarali. Ko to vemo in to globoko čutimo v sebi, s celim telesom, vsako celico - takrat ta oseba pride - se materializira. Ko jo prepoznamo, lahko samo še uživamo in delamo na odnosu vsak trenutek.
Dobro rastoče partnerstvo = veliko pogovora in predvsem poslušanja. Receptu dodamo še hvaležnost in ponižnost. In zavedanje, da rastemo skozi bolečino. Ki se poraja v nas ob vseh občutljivih gumbih, ki jih pritiska naš partner. Ki pa izvirajo iz preteklosti, bolečih izkušenj, ki jih nismo sprejeli in se iz njih učili. Ampak jih samo potlačili. Vsi partnerji pa nas na njih spominjajo. In opominjajo, da moramo rasti. Vsak trenutek, dan za dnem. Ko to sprejmemo, začutimo globoko hvaležnost.
Ponižnost = da daš prostor za ustvarjanje tudi drugi osebi, ji dovoliš, da se izrazi v vseh potencialih (dobrih in slabih). Ko to oseba začuti, občutiš nazaj njeno neizmerno hvaležnost.
Nežno in prijetno ustvarjanje odnosov vam želim.
Partnerski pozdrav,
Miha
In ko končno sprejmemo, da se človek zaradi nas ne bo spremenil (le zaradi sebe), se poslovimo. Dobro je, da smo tudi hvaležni za vse izkušnje, ki nam jih je dal, oz. smo lahko izkusili, kako se v odnosu obnašamo, kaj v odnos dajemo in predvsem, kaj želimo, da tudi naš partner prispeva.
Tako si znova in znova najdemo nove partnerje, dokler končno ne vemo, s kom bi se res radi postarali. Ko to vemo in to globoko čutimo v sebi, s celim telesom, vsako celico - takrat ta oseba pride - se materializira. Ko jo prepoznamo, lahko samo še uživamo in delamo na odnosu vsak trenutek.
Dobro rastoče partnerstvo = veliko pogovora in predvsem poslušanja. Receptu dodamo še hvaležnost in ponižnost. In zavedanje, da rastemo skozi bolečino. Ki se poraja v nas ob vseh občutljivih gumbih, ki jih pritiska naš partner. Ki pa izvirajo iz preteklosti, bolečih izkušenj, ki jih nismo sprejeli in se iz njih učili. Ampak jih samo potlačili. Vsi partnerji pa nas na njih spominjajo. In opominjajo, da moramo rasti. Vsak trenutek, dan za dnem. Ko to sprejmemo, začutimo globoko hvaležnost.
Ponižnost = da daš prostor za ustvarjanje tudi drugi osebi, ji dovoliš, da se izrazi v vseh potencialih (dobrih in slabih). Ko to oseba začuti, občutiš nazaj njeno neizmerno hvaležnost.
Nežno in prijetno ustvarjanje odnosov vam želim.
Partnerski pozdrav,
Miha