V preteklih dveh člankih o jogi smo vas želeli prepričati oziroma seznaniti, zakaj je joga dobra za naše telo in duševno/čustveno zdravje. Če vas do zdaj še nismo prepričali in vas zvabili v svet joge, vas bomo morda tokrat. Danes vam predstavljamo 14 razlogov, zakaj je joga dobra oblika telesne vadbe. Izbrskali pa smo tudi, katere štiri bolezni lahko preprečimo oziroma zmanjšamo njihov pojav z redno vadbo joge.
14 razlogov, zakaj je joga dobra telesna vadba
- Majhno tveganje za poškodbe: zaradi nadzorovanega gibanja se je joga izkazala za telesno vadbo, pri kateri obstaja zelo majhna verjetnost poškodb v primerjavi z drugimi telesnimi vadbami.
- Parasimpatični živčni sistem: s številnimi drugimi oblikami telesne vadbe spodbudimo simpatični živčni sistem, ki sproži občutek 'beg ali boj'. Joga pa povzroči ravno obratno in stimulira parasimpatični živčni sistem. Ta zniža krvni pritisk in upočasni hitrost dihanja, kar nam omogoči sprostitev in zdravljenje.
- Mišični tonus: redna vadba joge vodi v boljši, okrepljen mišični tonus (ta se dvigne).
- Subkorteks: subkortikalni predeli možganov so povezani z občutkom dobrobiti. Joga naj bi vplivala na subkortikalni predel bolj kot na kortikalnega, na katerega vplivajo številne druge telesne vadbe. To pomeni, da z izvajanjem joge krepimo občutek dobrobiti.
- Manjša poraba kisika: z jogo porabimo manj kisika kot pri tradicionalnih telesnih vadbah, kar se izkaže v izboljšanem delovanju telesa.
- Dihanje: pri jogi je naše dihanje veliko bolj naravno in nadzorovano kot pri drugih oblikah telesne vadbe. Dihalne tehnike, ki se uporabljajo pri jogi, omogočajo telesu, da dobi več kisika, posledično pa imamo več energije.
- Uravnotežena vadba za nasprotujoče si mišične skupine: pri jogi je ravnotežje bistvenega pomena. Med vadbo joge vedno krepimo mišice nasprotujočih si mišičnih skupin. To pomeni, da npr. en položaj izvedemo na obeh straneh, s čimer zagotovimo in ohranjamo ravnotežje pri krepitvi mišic. Z vadbo joge vplivamo na celostno telesno ravnotežje.
- Joga ne spodbuja tekmovalnosti: joga odpravi kakršnokoli potrebo po tekmovalnosti znotraj vadbenega sistema, saj je introspektivna oblika vadbe, s katero gradimo svoj jaz. S pomanjkanjem tekmovalnosti je izvajalec joge povsem svoboden in lahko izvaja vadbo počasneje, da bi se izognil nepotrebnim poškodbam, ter krepi stabilnejšo telesno vadbo z manj stresa.
- Obseg gibanja sklepa: izboljša se obseg gibanja v sklepu pri osebah, ki redno vadijo jogo.
- Koordinacija oko-roka: brez redne vadbe se koordinacija oko-roka z leti zmanjša. Joga jo ohranja in izboljša.
- Spretnost: z vadbo joge pridobimo močno povezanost telesa in uma ter fleksibilnost uma, kar vodi v občutek milosti in spretnosti.
- Reakcijski čas: z redno vadbo joge se izboljša reakcijski čas. Posameznik se miselno hitreje odziva in je bolj osredotočen.
- Vzdržljivost: joga izboljša telesno vzdržljivost, saj vključuje celotno telo.
- Percepcija globine: z jogo izboljšamo zaznavanje globine, saj se precej bolj zavedamo svojega telesa in njegovega gibanja.
Štiri bolezni, ki jih lahko preprečimo z redno vadbo joge
- Srčne bolezni: joga zmanjša stres, zniža krvni pritisk, preprečuje pridobivanje telesne teže, izboljšuje srčno-žilno zdravje, kar vse vodi k zmanjšanju tveganja za srčne bolezni.
- Osteoporoza: iz raziskav vemo, da vaje in vadba proti uporu krepijo kosti in preprečujejo pojav osteoporoze. Z jogo znižamo raven kortizola, kar ohranja kalcij v naših kosteh.
- Alzheimerjeva bolezen: najnovejše raziskave kažejo, da joga pripomore k dvigu ravni gama-aminomaslene kisline (skrajšano GABA). Nižja raven GABA je povezana s pojavom Alzheimerjeve bolezni. Izkazalo se je, da meditacija, ki se izvaja pri jogi, upočasni napredovanje Alzheimerjeve bolezni.
- Diabetes tipa II: z jogo znižamo raven glukoze v krvi in raven stresa ter spodbujamo nastajanje inzulina v trebušni slinavki, kar preprečuje pojav diabetesa tipa II.
Pridružite se nam znova naslednji teden, ko vam bomo predstavili, pri katerih bolezni lahko z jogo zmanjšamo in olajšamo simptome.
inspiracije