Za obvladovanje in uspešno izvajanje vseh opravil in izzivov, ki nas dnevno spremljajo, je pomembno, da smo celostno 'fit': ne samo v dobri fizični kondiciji, pomembno je tudi, da smo psihično spočiti, umirjeni in v dobri mentalni kondiciji.
Kako se lahko psihično-mentalno 'natreniramo' in umirimo, sprostimo?
Načinov oziroma tehnik je ogromno, od najstarejših, kot je meditacija, do poplave različnih 'new-age' postopkov, ki večinoma obljubljajo takojšnje, hitre, skratka instant rezultate. Vedeti pa moramo, da so čarobna paličica za uspeh pri katerikoli tehniki predvsem naša vztrajnost, doslednost in poglobitev. Najtežje se je na začetku motivirati, da sploh začnemo, potem pa vztrajati in ne obupati, ne dovoliti, da zunanji dražljaji in tempo posežejo v novo rutino, ki jo poskušamo vzpostaviti.
Klasična meditacija proti instant meditaciji?
Včasih je veljalo, da si moramo za meditacijo vzeti čas, pripraviti prostor, se umakniti nekam, kjer sta popoln mir in tišina, kjer je primerno toplo – skratka nekam v 'izolacijo', kjer nam bo prijetno in se bomo lahko v miru posvetili sebi, svojim občutkom, zaznavam in umirjanju, sproščanju. Idealno bi bilo, če bi meditirali vsak dan vsaj uro do dve …
Toda kdo si v današnjem vsakdanjiku, ko se zdi, da je življenje postalo ena sama dirka in bitka za osnovno preživetje, to sploh še lahko privošči? Sedeti vsak dan 'odklopljen' uro ali dve nekje izven vsakdanjega trušča bi bilo res idealno, ampak se vse bolj na žalost sliši nerealno, preživeto. Glede na ritem in pritiske zunanjega sveta pa bi potrebovali točno to, odklop, umik, ki bi nam omogočil, da bi se lahko vsaj za nekaj časa umirili, zadihali, se začutili. Naša realnost je drugačna, kot je bila v 'klasičnih' časih. Živimo v obdobju hitrega napredka in sprememb, ko vse več stvari v našem življenju postaja čedalje bolj instant – od polente in žgancev, SMS rojstnodnevnih voščil do FB prijateljstev in odnosov. Ujeti smo v zunanji tempo življenja, za katerega se zdi, da nam sploh ne dopušča več časa zase. Dan za dnem si obljubljamo, da 'jutri' si bomo pa res vzeli več časa zase, ker globoko v sebi čutimo, da to zares potrebujemo: šli na sprehod, brali knjigo, ki že predolgo čaka na nočni omarici, se sprostili, meditirali … skratka naredili nekaj samo zase.
Začnemo lahko na več načinov: se priključimo organizirani obliki meditacije ali preberemo knjigo z napotki za meditacijo. Vse to nam da osnovo, kako začeti, bistveno pa je nadaljevanje: vzdrževanje prakse in vztrajanje, če želimo rezultate. Nič se namreč ne zgodi kar čez noč. Če želimo hitro teči, moramo natrenirati mišice, in tudi za kakovostno meditacijo potrebujemo čas in kilometrino, izkušnje.
Ko sem se sama s seboj in tudi pri delu s strankami ukvarjala z dilemo, kako v teh 'novodobnih' okoliščinah vseeno najti čas za meditacijo, se je kaj hitro pojavilo vprašanje, ali ni za začetek bolj realno in smiselno klasično percepcijo meditacije posodobiti in prilagoditi današnji realnosti, kjer imamo manj časa, kjer nas nenehno bombardirajo hrup in preštevilni zunanji dražljaji. Mislim, da se je danes umetnost umiriti in 'zmeditirati' sredi vsega hrupa in stresa, katerega del smo, saj je to naša realnost in zdi se, da umik v samoto in umiritev sama po sebi vsaj na začetku, ko še nismo vešči meditacije, ne delujeta več, saj ko se iz 'inkubatorja miru in osame' vrnemo v dnevni trušč, vsa naša umirjenost kaj hitro splahni.
Če pa nam uspe, da se umirimo sredi vsega hrupa in trušča, dražljajev, ki se nam dogajajo vsak trenutek, je to tisto, kar nam lahko najhitreje koristi in pomaga zmanjšati dnevni, situacijski stres.
Ko se na začetku spogledujemo z mislijo, da bi začeli meditirati, bomo veliko lažje vztrajali ter ohranili navdušenje in začetni zagon, če bomo začeli postopno, z majhnimi koraki, kratkimi 'mini' meditacijami, ki jih bomo vpletli v svojo vsakodnevno rutino, ter kasneje postopno podaljševali čas. Bistveno in smiselno se mi namreč zdi, da na začetku najdemo take vrste 'instant odklop', ki nam bo pisan na kožo in nam bo v sorazmerno kratkem času pomagal do umiritve in osnovne sprostitve. Po določenem času izvajanja mini meditacije, ko nam bo prijetno in bomo začutili, kako nam ta koristi, pa si bomo tako ali tako želeli ta čas podaljšati oz. poglobiti celoten proces.
Kako in kje 'mini meditirati', se sproščati?
1. Si predstavljate, kako sproščeni bi bili, če bi lahko meditirali pet- do osemkrat na dan?
Idealno. Bili bi popolnoma mirni in sproščeni. To lahko naredite povsem preprosto:
Vsakič, ko greste čez dan na WC, to vzemite kot čas za 'meditacijo' – predstavljajte si, da skupaj z vsemi izločki, ki zapuščajo telo, odtekajo tudi vsa napetost, skrbi, težave. Ko si umivate roke, nekajkrat globoko vdihnite in si predstavljajte, da sveža čista voda čisti vašo energijo, jo spira in obnavlja. Vzemite si minuto časa več kot običajno in začutite, kakšno je vaše počutje po tem mini obredu v primerjavi s počutjem, ko tega niste počeli. Presenečeni boste, da deluje, čeprav se zdi morda na prvi pogled preveč preprosto ali celo smešno.
2. Izkoristite čas, ko čakate (v banki, na semaforju, v vrsti na različnih uradih, ko se peljete z vlakom, avtobusom …)
Največja izguba časa se nam zdi čakanje v vrstah. Spremenimo svojo percepcijo tega neproduktivnega dogajanja in ga preprogramirajmo v svojo korist. Zahvalimo se za ta čas, sprejmimo ga kot dragoceno darilo, ki nam je podarjeno, da naredimo nekaj samo zase. Ugotovili boste, da tudi v minuti, ko čakamo na semaforju, lahko ogromno naredimo zase: začutimo svoje telo, ugotovimo, kje smo najbolj napeti. Zavestno dihajmo v ta del in si predstavljajmo, da izdihani zrak 'topi in radira' našo zakrčenost in utrujenost. Vsak nov vdih pa nas napolni s svežo energijo sproščenosti, stabilnosti, umirjenosti.
3. Čas hiti počasneje: Ko pridemo iz službe utrujeni, s polno glavo službenih težav in nedokončanih opravil, je idealno, da gremo pod tuš in se preoblečemo ter si zraven predstavljamo, da s tem simbolnim obredom prekinjamo službeno energijo in vstopamo v svoj svet, kjer je mir, kjer čas hiti počasneje. Ko stojimo pod tušem, si predstavljajmo vse tisto, kar nas obremenjuje in teži, ter prosimo vodo, naj vse to spere in odplavi. Dihajmo globoko in umirjeno in začutimo, kako vdihani zrak in prana polnita naše energijsko telo, sveža čista voda pa nahrani naše fizično telo in celice, jih obnovi in nas umiri. Predstavljamo si lahko, da nam voda in zrak prinašata vse tisto, kar potrebujemo.
4. Skrbno izbirajmo vrata (= misli), skozi katera vstopamo v scenarije svojega dogajanja.
V vsakem trenutku, pri vsaki odločitvi imamo vedno vsaj dve možnosti. Preden impulzivno in brezglavo odreagiramo, kot smo navajeni, si privzgojimo nov način delovanja: trikrat globoko vdihnimo in pomislimo, o čem se odločamo, začutimo, da obstajata najmanj dve možnosti, kako se bomo odzvali – poenostavimo in ju poimenujmo plus in minus. Predstavljajmo si, da vstopimo v zgodbo, ki jo rešujemo skozi negativna vrata – verjetnost, da bo šlo vse narobe, je zelo velika, saj smo izbrali negativen predznak, ki energijsko zaznamuje celotno situacijo. Začutimo razliko, če se situacije lotimo tako, da si v mislih nadenemo rožnata očala in skoznje gledamo vse, kar nas čaka na poti reševanja izziva, pred katerim stojimo.
Zaprite oči in začutite energijo besed, kot sta težava, problem. Energija težka kot skale, kajne?
Začutite kako drugačna, lažja je energija, če težave in probleme preimenujemo in uporabimo besede, kot so izziv, priložnost, da nekaj spremenim. Se kar lažje diha, se strinjate?
5. Meditirajmo med vsakdanjimi opravili: likanjem, kuhanjem, tekom, pospravljanjem, kolesarjenjem, plavanjem …
Namesto da jamramo in bentimo, ker moramo spet likati in pospravljati, si predstavljajmo, da smo z vsakim gibom, korakom, ki ga naredimo, bolj sproščeni, umirjeni, polni energije, da nam postaja z vsakim vdihom in izdihom bolj jasno, kakšna je idealna rešitev situacije, s katero se ukvarjamo. Ko bomo začeli uvajati to novo rutino mini meditacij v svoje življenje, izberimo eno od področij, ki nam je najbližje, ker nam bo tako lažje vztrajati. Ne pretiravajmo in ne začnimo delati vsega naenkrat, tukaj velja upoštevati načelo postopnosti in pravilo Manj je več. Ko bomo nekaj časa vztrajali v teh instant meditacijah, bomo začutili, da nam pomagajo in da se precej bolje počutimo, če jih izvajamo. Želeli bomo podaljšati čas, ki ga namenjamo sebi. To bo naša prva majhna zmaga. Potem pa si samo še zaupajmo, upajmo si vzeti več časa zase, ker nam pripada.
Cilj je na dolgi rok vsekakor priti iz instant meditacije do tiste daljše, izvorne oblike, ki traja časovno bistveno dlje, v kateri se ne samo umirimo in sprostimo, ampak tudi doživimo globoke uvide v situacije in začutimo odgovore na vprašanja, s katerimi se ukvarjamo.
Volja je pot, srečno.
inspiracije