Nadzor utesnjuje

Pravijo, da je srečen tisti človek, ki zna povsem natančno presoditi samega sebe. Življenje na cesti kaže odsev drugačne realnosti. Ljudje so zbegani, hitijo, se pogovarjajo o težavnih otrocih, kako jih je prizadel ta ali oni, kakšni so dandanes ljudje ... Ocenjujemo svet in druge na podlagi meril, ki smo jih slišali, jih ponotranjili med vzgojo. Vsak pri sebi zmajuje z glavo, ko v medijih sledi tihim svarilom in grožnjam; svet propada. Na drugi strani trg ponuja hitre rešitve za sleherno travmo, bolečino ali težavo. Ekspres in instant sta danes pač v modi. 

Nadzor prekinja igro življenja

Soncu sledijo oblaki. Včasih udari nato še vihar. Ta se lahko nevarno razbohoti v našem domu, podjetju, v medsebojnih odnosih. Gre za pojav, ki je zunaj našega nadzora. Ne zgodi se po naključju. Sodobnega človeka tak dogodek uči. Vemo, da je nadzor v norem kapitalizmu vrlina. Nadziramo sebe (koliko pojemo, kaj moramo doseči itd.), še raje seveda nadziramo druge; svojega partnerja, otroke ali sodelavko. Slej ko prej vsak spozna svojo zmoto. Nadzor ne osrečuje, ampak utruja. Potreba po nadzoru je lažna utvara ega, ki vrtinči vsakogar v začaranem krogu. Nikoli ne ponudi rešitev, predvsem pa nas odtujuje in ruši medsebojno zaupanje. V rokah ima vajeti vaš razum, um, ki nebrzdano blebeta in analizira v nedogled. 

Pogosto si ne moremo pomagati, da bi izpod nadzora spustili soseda niti naključnega mimoidočega; ta nam ne ostane 'dolžan' in nam naše dejanje vrne ... z nadzorom.

Nadzor ali ozaveščanje?

Strikten nadzor nad zaužitimi kalorijami sam po sebi ne bo privedel do zmanjšanja obsega stegen ali trebuha. Izsledki raziskav, katerih namen je proučevanje vplivov čustvenih vzrokov na pojav določene težave (tudi bolečine in bolezni), jasno kažejo, da naše fizično počutje in do neke mere tudi fizično podobo v prvi vrsti določajo negativni miselni vzorci, prepričanja in najpomembneje – celo podzavestni vzorci. Kaj imajo skupnega široka stegna in čustveni vzrok, zasidran in potlačen nekje v podzavesti? Prebiranje deklaracije na izdelku, ki ga nameravate skrbno zaužiti, vas ne bo privedlo do tako želenega zmanjšanja obsega stegen, niti ne večerna vodena vadba, če pozornosti pred tem ne boste namenili ozaveščanju vzrokov.

Obseg vaših stegen morda ni v skladu z vašimi željami preprosto zato, ker v sebi nosite potlačeno jezo iz otroštva. Pogosto gre za bes na očeta. Ah, kje, boste rekle, do svojega očeta pa že ne čutim jeze. Pa je to res? Kaj pa neljub dogodek, ko ob šolskem plesnem nastopu niste dobili njegove pohvale niti pozornosti? Pa trenutek, ko se je znesel nad vašo mamo …?

Gre za to, da je danes oče v vaših očeh prav gotovo lahko največji človek, toda do njega gotovo čutite neke vrste jezo, ko se vživite v dogodke iz otroštva ali podoživite rane iz mladosti, ki jih niste nikoli resnično zacelili, jih 'razčistili', temveč ste jih zgolj pometli pod preprogo, češ, je pač bilo, kar je bilo. Toda zaradi tistih neljubih dogodkov v preteklosti se dandanes morda ujezite na svojega partnerja, ko vam ne nameni pozornosti, ker v njem nezavedno vidite delčke svojega očeta oziroma njegovega delovanja. Jeza na očeta je torej očitno še vedno prisotna.

In povrhu vsega nad seboj izvajate še nadzor, ki vam na dolgi rok utegne postreči z novim urokom – morda s Parkinsonovo boleznijo, za katero pogosto zbolevajo tisti, ki v sebi nosijo strah in močno željo po nadzorovanju vsega in vseh. Če se ne motim, je bila tudi dedku mojega tesnega prijatelja diagnosticirana ta bolezen. In po ugotovitvah raziskav sodeč niti ni čudno, ko pa nikakor ni mogel spustiti nadzora nad tem, kje je njegova žena in koliko je ura, saj živina, ki jo je imel, pač ni mogla čakati niti minute več kot običajno, da jo nahrani.

Spustite nadzor – osvobodite se!

Nadzor vas bo torej prej pokopal, kot pa pripeljal do želenega cilja. Prednost namenite sebi, spoznavanju svojih nezavednih vsebin in si namenite nežnost in ljubezen, kajti v nasprotnem primeru vas lahko stisne tudi v srcu. Je že prav, da nas, ampak ne od tesnobe in ujetosti, temveč od občutka osvobojenosti, ko si trenutke življenja upamo zaužiti brez predsodkov.