3 načini, kako spremenimo vsak odnos

Namesto da obupujemo nad svojimi odnosi, se osredotočamo na to, kaj je z njimi narobe, "nasedamo" popularnim pogledom, kakšni bi morali biti, kakšni ne bi smeli biti, raje poglejmo, kaj lahko pri sebi spremenimo, da se bo tudi naš odnos spremenil in kako lahko ustvarimo nekaj, kar deluje za nas.

Seveda, če si tega še želimo, če menimo, da je oseba s katero smo v (kakršnemkoli) odnosu, še vedno prispevek za naše življenje in jo še vedno želimo imeti v svojem življenju.
Malo težko se znebimo družinskih članov ;), ampak - iz lastnih izkušenj vam povem - da se lahko odnosi, ko začnemo spreminjati sebe in ko začnemo na vse skupaj gledati z drugačnega zornega kota, spremenijo onkraj tega, kar si zdaj sploh lahko predstavljate.

Tukaj so tri orodja, s katerimi lahko začnete takoj spreminjati vsak svoj odnos. Lahko je tudi odnos s sabo. Kjerkoli boste začeli, je v redu. Ko spremenite odnos do sebe ali pa neke osebe, se bo začelo vse spreminjati. Ta orodja lahko seveda uporabite za spreminjanje odnosa do svojega telesa, denarja, posla, službe ... česarkoli.

1. Bodite hvaležni
Začnite v osebi, s katero ste v odnosu, iskati stvari, za katere ste pri njej hvaležni. Verjetno z njo ne bi bili v odnosu, če vas na na njej ne bi nekaj pritegnilo. Potrudite in najdite vsaj tri stvari. Zapišite jih v beležko.

Naslednji dan se potrudite in poiščite še tri nove. Če se boste začeli osredotočati na tisto, za kar ste pri tej osebi hvaležni in kar pri njej cenite, bo to začelo porajati energijo, ki bo ustvarjala še več tistega, za kar boste lahko hvaležni. Če se osredotočate na tisto, kar vam ni všeč, boste našli še več tega

2. Vsak dan razgradite in uničite svoj odnos
Kaaaaaaj? Ja, vem. Naj vas pomirim, ničesar ne boste uničili na fizični ravni.

Ko rečem, da uničite in razgradite svoj odnos, mislim na to, da razgradite in uničite poglede, sodbe, zaključke, izračune, projekcije, pričakovanja, ki jih imate do te osebe.

Vsak dan. Lahko tik preden zaspite ali zjutraj, ko se zbudite.

Na ta način pobrišete vse tisto, kar ste se o tej osebi odločili v preteklosti in iz česar zdaj ustvarjate vajino sedanjost. S tem ustvarite belo platno, na katerem lahko ustvarite nekaj novega, drugačnega. In ja, če gre za partnerja, je, če to počnemo, kot da bi vsak dan imeli novega, hehe ... :) Kako je lahko še boljše kot to?

Zanimivo je, kako zakonci, ki so skupaj že desetletja, ko začnejo uporabljati to orodje (Dovolj je, če samo eden od njiju to počne!), povedo, da je njihov odnos po tolikih letih vedno boljši. Kaj je še mogoče?

Ja, uničite in razgradite lahko tudi odnos, ki ga imate s sabo. Morda bi se lahko potem v prihodnje drugače obnašali do sebe? ;)


3. Dopuščanje
Žal smo bili naučeni, da moramo ljudi soditi (kot da je to neka oblika skrbi) - če niso takšni, kot bi mi želeli ali mislimo, da bi morali biti. Od ljudi pričakujemo, da se bodo spremenili, jih skušamo popraviti, nanje projiciramo vse vrste stvari ...

Zdaj pa za trenutek poglejmo na to stvar z drugega zornega kota.

Je vam všeč, če kdo to z vami počne? Ne. In zakaj menite, da bi bilo všeč to osebi, s katero ste v odnosu? Lahko gre tudi za otroka, sina, hčero. Nihče nima rad, da se ga obravnava, kot da je z njim nekaj narobe, kot da ga je treba popraviti. Tudi če tega dobesedno z besedami ne izrazimo, se zaznavamo na energijskem nivoju. Oseba zaznava, kaj je za besedami. Vaš načrt. :) In potem se temu upira, na to reagira, se skrega ... skratka, odnosi na ta način ravno ne cvetijo.

Če nekoga sodimo, to ni skrb.

Najvišja oblika skrbi je, če smo v dopuščanju osebe, takšna kot je.

Prepoznati moramo, da smo vsi drugačni. Vsak od nas je drugačen. Ima drugačen nabor talentov, zmožnosti, zanimanj, želja in vizij za svoje življenje. Mi pa gledamo na ljudi ob sebi skozi prizmo tega, kar smo mi, kar si želimo mi ...

Ko spoznamo, da vsaka oseba ustvarja svoje življenje na svoj način, da ima čisto svojo, lastno pot in smo v dopuščanju tega, te ljudi energijsko osvobodimo, da lahko izberejo drugače in se, če to želijo, spremenijo.

Dokler nanje projiciramo, jih sodimo, od njih pričakujemo, jih energijsko "ujamemo" v svojo mrežo, oni pa se v tej mreži po svoje "otepajo".

V dopuščanju smo takrat, ko je vse le zanimiv pogled.

To ne pomeni, da smo predpražnik, da ne postavimo mej, tam kjer jih je treba, ampak da smo v končni fazi tudi v dopuščanju sebe, če kaj takšnega naredimo.