Odprava fizičnih in psihičnih blokad pri plesu brez forme
Brez popolnega zaupanja vase in s sprejetjem vsega je nemogoče delati, delovati, živeti.
Glavni namen plesa brez forme je doseči stanje praznine. Takrat izginejo vse naše misli, občutki, spomini, bolečine fizičnega in psihičnega izvora, vse ovire v nas. Misli nam zavzamejo veliko nepotrebnega prostora, zato večino časa ne živimo, se ne prepustimo, nismo pripravljeni sprejeti, ne vidimo.
Velikokrat se spomnim na to, kar sem slišala že davno: preblizu je, da bi videl, čutil, živel. Praznina čaka nate.
Takšno stanje lahko dosežemo s plesom brez forme. Prva pot, po kateri se kotalimo, je pot, na kateri nas metode in vaje pripeljejo do trenutka, ko imamo priložnost odpraviti psihične in fizične težave. Pri obojem nam je v oporo glasba. Glasba je vir, ki v obliki valovanja, vibracije potuje v naše telo. Tudi naše telo je vibracija. Če vse na tem svetu ne bi tako hitro vibriralo, bi razpadli. Glasbo se učimo slišati.
Prva pot k svobodi pomeni odpraviti svoje psihične težave, ki so povezane s spomini, doživetji, prepričanji in podobnim. Vse, kar smo, je pravzaprav odtis nečesa, kar ni naše. Je odtis, ki ga zaznavamo z očmi: vse, kar vidimo, si naši možgani zapomnijo v obliki slike: vizualna komunikacija. In te slike ostanejo v našem spominu. Vse, kar doživimo, se v naše telo odtisne in ostane tam spet kot baza: spomin. To bi lahko primerjali z računalnikom, v katerem so različne datoteke: doživetja, slike, vonji, glasovi, občutki.
Fizična blokada se kaže kot napetost v mišicah, trdota gibanja, napet obraz, vrat, trebuh, plitko dihanje ... Vse fizične blokade so posledica psihičnih blokad. Najtežja je prva pot plesa brez forme, kjer s ciljnimi metodami odpiramo gibanje, se naučimo slišati svoje telo, ga čutiti, sprostiti. Vse vaje so zasnovane tako, da nas odprejo. Ko denimo tresemo svoje telo, naletimo na fizične blokade (najpogostejša je trdota v vratu), ki nas ovirajo pri gibanju. Zato moramo tresenje izvajati toliko časa, da se naš vrat zmehča, da skozenj spustimo dih, da vrat spet postane tak, kakršen je bil na začetku, ko smo še zaupali višji inteligenci telesa – brez fizičnih in psihičnih blokad torej.
Glasba, ki jo spustimo skozi telo, je vir, ki ima določeno vibracijo, zvok. Ta zvok v nas odpre blokade. Glasba pri plesu brez forme je vedno namenjena določeni provokaciji, da zbudi naše telo. Reče: dobro jutro, spomin na slab dogodek ali dober dogodek. Nato se v naših možganih najprej pojavi misel, nato se v nekaj sekundah odvije spomin na neki dogodek in nato pride občutek v zvezi s tem spominom. Pa smo tam. Najbolje je, da si pri plesu takrat dovolimo, da se določeno čustvo izrazi. Če smo ob določenem dogodku doživeli žalost, ji dovolimo, da se spusti skozi naše telo in jo z dihanjem transformiramo. Pomembno je, da razumemo, kaj se nam dogaja.
Nato pride faza opazovanja, kjer smo le priča temu, kar se dogaja. Se pravi takole: misel, spomin, občutek, doživljanje, razumevanje, kaj se nam dogaja, opazovanje, transformacija, olajšanje, svoboda, radost, prazen prostor. Po olajšanju pademo v praznino, kjer ostanejo le glasba, mi in plešoče telo.
S tovrstnim namenom odpiramo pot k sebi, k svojemu bistvu, domov, kjer se počutimo sprejete in lepe.
inspiracije