Recept za lenobo

Na naših delavnicah starši velikokrat postavijo vprašanja, ki so povezana z zaskrbljenostjo, ker se otroci v puberteti nočejo učiti.

Vsi se učimo (in delamo nekaj iz sebe), če v tem vidimo smisel. Otroci bodo znali povedati, da v učenju ne vidijo nobenega smisla.Res je tudi, da otroci danes za šolsko delo niso več notranje motivirani, ne žene jih vzgib za šolsko delo, ki je gnal njihove starše.Prav tako velja upoštevati, da so se danes otroci pripravljeni učiti zaradi odnosov. Učijo se, ko jim je mar za odnos z učiteljem ali ker jim je do tega, da bomo mi veseli. Ker vedo, da je šolski uspeh pomemben za nas, je to tudi področje, kjer se nam najbolj enostavno uprejo in nas s tem držijo v položaju nemoči.

Šolsko delo je preprosto obveza, nekaj, okoli česar se kot starši ne moremo pogajati. Tudi nam lahko ni smiselno venomer znova pomivati posodo, odnašati smeti, čistiti stanovanje, prati oblek, hoditi vsak dan v službo… Ampak, če nekaj moramo in nas to ne veseli, si opravilo naredimo tako, da v to vložimo čim manj stresa in čim manj časa.

Enako je z učenjem. Pametni so ugotovili, da gre najmanj časa za učenje, če upoštevamo naslednji recept:

1. Pri pouku srkam znanje kot goba, poslušam učitelja pri razlagi, saj to pomeni, da si zapolnim čas pouka in ga maksimalno unovčim. Med poukom skrbim, da sem v stiku z razumevanjem, da nič ne ostane nerazumljeno. To pomeni veščino razmišljanja, poslušanja, zapisovanja in pomnjenja. Sem osredotočen na sprejemanja znanja na najbolj kvaliteten način. Kvalitetno znanje pri pouku je temelj vsega znanja.
2. Na koncu ure je moj dobiček popolna količina kvalitetnega znanja. To znanje bo s časom najedalo pozabljanje, zato je to potrebno preprečiti. Če doma, takoj isti dan, čim prej, ko sem prišel iz šole, pogledam snov, ki smo jo obravnavali, jo preletim, s tem preprečim spominskemu zapisu, da bi zbledel. V osnovni šoli je dovolj 5′ – 15′, v srednji šoli kje tudi več, odvisno od količine in zahtevnosti snovi. Vendar je bistveno, da preprečim proces pozabljanja. Če tega ne naredim, z vsakim dnem več pozabim, in ko bom hotel priklicati pozabljeno znanje, bom porabil veliko časa, da ga bom spravil v stanje spomina, ki sem ga odnesel od pouka. Tako je učenje zadnji hip pred testi in spraševanjem strategija, ki je potrata časa in strategija neumnih. Pametni se ne učijo, ampak poslušajo in takoj – isti dan – znanje utrdijo.
3. Tako utrjeno znanje ponovno utrdim v času, ko imamo naslednjič ta predmet. Dovolj je pogled na zapisano snov ali na domačo nalogo, ena minuta v času, ko je zvonilo konec odmora in čakamo, da v razred vstopi učitelj.
4. Ko je med poukom spraševanje, si predstavljam, da sem jaz pred tablo in v mislih odgovarjam. To je spet ekonomično ponavljanje in utrjevanje.

Res je, da določeni predmeti zahtevajo preverjene načine utrjevanja, matematika pisanje domačih nalog, angleščina in drugi tuji jeziki, reševanje nalog, humanistični predmeti branje besedila v knjigi.

Vendar je skrivnost uspeha v sprotnem in bolj učinkovitem delu, ki vzame manj časa. A zdaj ostane le še nevarnost, da bom videti kot piflar?

Delavnice:

http://www.vezal.si/treningi/uspesna-komunikacija-z-najstniki/

http://www.vezal.si/treningi/uspesno-postavljanje-meja/

Še kratek prevod za najstnike:

1. Pri pouku sedim pr mer, ne zijam naokrog in ne klepetam. Ustavim bedne filme o učitelju v glavi in poslušam, kaj razlaga. Še posebej poslušam, kadar se mi zdi, da razlaga brezveznosti. Delam zapiske in da mi ni dolgčas, se potrudim s pisavo.
2. Ker imam v življenju za počet veliko bolj pametnih reči in ker je moja glava nabita z idejami o teh rečeh, nočem zapravljati nepotrebnega cajta. Zato doma ponovim, kar sem slišal/a v šoli. Čim prej, ker moji možgani pozabljajo, sploh informacije, v katerih ne vidim smisla.
3. Potem je dovolj (vsaj za eno povprečno oceno), da snov ponovim še tisti dan, ko imamo spet uro. S tem aktiviram spominske celice, da se spomnijo davno slišanih reči…
4. Če poslušam, ko profesor sprašuje sem že car. Ker s temi vprašanji lahko kontroliram svoje odgovore. S tem utrjujem in bogatim svoje znanje.
5. Zanesljivo se lahko veselim boljših ocen, miru pred starši in več prostega časa. Dober izkupiček, mar ne?